Branka Bezjak
Kraj Hrastovec pri Lenartu in istoimenski grad sta zaznamovana s tem, da je tam že od leta 1948 zavod, ki skrbi za institucionalno varstvo odraslih, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Toda že vrsto zadnjih let to ni več zadnja postaja tistih, ki so se znašli tam zaradi psihičnih težav, ki so bodisi posledica različnih življenjskih okoliščin bodisi odvisnosti od alkohola in mamil, temveč ustanova, ki ljudem omogoča nov začetek.
V grajskem poslopju, katerega zgodovina sega že v 13. stoletje, ko je bil postavljen kot obrambna utrdba, sedaj biva le še manjšina oseb. Pač pa večina v pripadajočih depandansah, skupno jih je na tej lokaciji 240. Še 320 jih je v okoliških občinah, kjer pa bivajo pretežno v stanovanjskih skupnostih, kjer je manjše število stanovalcev in potek dneva iter življenje skušajo čim bolj približano siceršnjemu. Takšnih enot je skupno enajst, v nekaterih so nekoliko starejši, ki so morda težje premični, spet v drugih lahko stanovalci bivajo dokaj samostojno. V Mariboru so denimo dnevni center in tri stanovanja. Povsem nova pridobitev, ki je zaživela jeseni lani, je sedem sodobno in potrebam stanovalcem prilagojenih hiš v Lenartu. "Želimo si, da bi jih čim več lahko živelo tako, da bi bili neodvisni, ampak to terja prilagoditve, tudi dovoljšnje število zaposlenih, da imajo ti potem tudi ustrezno podporo. Počasi se sedaj to vzpostavlja tudi z zakonom o oskrbi na domu," je povedal direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl na predstavitvi zavoda v Viteški dvorani gradu.
Že pred vstopom na grajsko dvorišče, kjer sedaj cveti pomladno cvetje in lahko stanovalci počivajo na klopeh in kjer se je tudi začel program dneva odprtih vrat, so pozdravljali posamezni stanovalci, ki se na sploh radi tudi rokujejo in seveda vprašajo, ali je kaj drobiža. Na stojnici so imeli zloženke z informacijami o zavodu, delili so tudi priponke v obliki rožic. Te so sami izdelali, kakor še številne druge izdelke, ki so na prodaj v njihovi grajski trgovinici. Sedaj je poudarek na motivih velike noči, tako da prostor krasijo venčki z jajčki in piščančki, leseni zajčki, ročno izdelane voščilnice. Izdelke je mogoče kupiti tudi v času delovne terapije, to je med ponedeljkom in petkom od 11. do 12. ure. V prihodnjih dneh dveh tednih pa bo trgovinica odprta še v sredo in petek ter tudi v ponedeljek, 14. aprila, med 12.40 in 14.20.
V delu kleti južnega trakta so prostorne delavnice, kjer torej nastajajo izdelki vseh vrst. Ko imajo tega dovolj, se lahko gredo sprostiti v posebno sobo s pomirjujočo glasbo in lučmi ali pa izživeti energijo z namiznim tenisom ali pa biljardom. Na drugem koncu gradu je še tako imenovana centralna garderoba, kamor si lahko pridejo stanovalci tudi po darovana oblačila, ki jih tisti, vešči šivanja tudi kaj prikrojijo, če je treba.
Obiskovalce nas je gotovo najbolj navdušil bazen v Rekreacijsko-terapevtskem centru, ta je v stavbi C pod gradom, v njem pa še telovadnica, fitnes, savna ter prostori za fizioterapijo ter druge terapevtske programe. Čeprav imajo stanovalci bazen na voljo vsak dan, je nekatere treba tudi nekoliko podkupiti, da pridejo, je povedal Alojz Novak, delovni inštruktor, ki je predstavljal center. Podkupnine so kakšna kavica, sladoled in podobno.
Depandanso A so nedavno v celoti prenovili. Pred tem so tukaj bivali stanovalci, ki so jih preselili v Lenart. Po pridobitvi ustrezne lincence bo sem iz gradu premeščen varovan oddelek. S tem se bodo bistveno izboljšale tudi bivanjske razmere za te osebe. In potem bo v gradu le še slabih 40 ljudi. Kaj pa potem z gradom? V sklopu dveletnega projekta je že bila narejena arhitekturna naloga, da bi lahko bil v enem delu hostel, drug del z viteško dvorano pa namenjen protokolarnim in drugim dogodkom. Nenazadnje je tudi na vrtu za gradom, kjer so nedavno obnovili stopnišče, lahko lepo prizorišče za dogodke. A vse skupaj je zgolj načrt, ki ga bo treba potem tudi izpeljati in zanj zagotoviti tudi denar, ko bo prišlo tako daleč.
Gungl še izpostavlja, da nimajo v nobeni od lokalnih skupnosti kakšnih težav, da so povsod dobro sprejeti in da se skušajo tudi čim bolj vključiti v življenje. Zato tudi, razen torej na Hrastovcu, so hiše, stanovanja čim bolj v lokalnih skupnostih, da skupaj z njimi živijo. "Sodelujemo z vrtci, šolami. Obiskujemo kakšne predstave. Potem je tudi manj predsodkov."
Strokovna vodja SVZ Hrastovec Barbara Zafošnik je povedala, da je obravnava stanovalcev psihosocialna habilitacija "To pomeni, da poseznik najde nov odnos do sebe, do drugih ljudi, da sprejme, da nikoli ne bo več, kakor je bilo prej." Sprejemov in prav toliko odpustov imajo na leto okoli 20. Je pa res, da se veliko tistih, ki nimajo podpore zunaj, kmalu spet vrne v zavod.
Je pa strokovna vodja izpostavila še pomen skupine za prostovoljstvo, ki jo sestavljajo njihove zaposlene in ki tako gradijo skupnost s prebivalci, da s tem kažejo, da so del skupnosti, četudi so zavod.
