Pouk za dijake prvih treh letnikov je danes stekel po modelu C, kar pomeni, da se bodo dijaki polovice oddelkov ta teden izobraževali doma, druga polovica pa v šoli, naslednji teden pa se bodo zamenjali. V šoli so se pridružili dijakom 4. letnikov, ki se v šolskih klopeh spet izobražujejo od sredine februarja, pa tudi vsem osnovnošolcem. Kar nekaj jeze in nestrinjanja med nekaterimi starši vzbuja pred dnevi spremenjeni odlok, ki določa, da morajo vsi dijaki in zaposleni v srednjih šolah ves čas nositi zaščitne maske, prav tako zaposleni in učenci osnovnih šol od vključno 6. razreda. Maske so zanje obvezne, četudi so razredi mehurčki.
"Kdo zdrži v eni učilnici z več ljudmi cel dopoldan in motivirano in aktivno dela"
V razredu ali 0 ali 30 dijakov
Le dober mesec in pol so bili vsi dijaki v zadnjem letu v šoli, preostanek pa na šolanju na daljavo. Ravnateljica Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor Alenka Ambrož Jurgec iskreno pove, da se vsi dijaki vrnitve najbolj ne veselijo, kot so ji povedali, so še z veseljem kak teden na šolanju na daljavo. Nelogično pa se ji zdi vztrajanje ministrstva za izobraževanje pri tem, da se oddelki ne smejo deliti. So namreč ena redkih šol, ki imajo sistem vzpostavljen tako, da lahko učitelji hkrati poučujejo v učilnici in na daljavo. "Mi bi lahko otroke vseh oddelkov vseh letnikov sprejeli v šoli. Naša šola je dovolj velika, saj jo je včasih obiskovalo enkrat več dijakov. Učilnice so opremljene s pleksi steklom pred katedrom, opremljene so s kamerami in profesorji so usposobljeni in pripravljeni, da hkrati poučujejo v učilnici in hkrati prenašajo učno uro preko spleta za dijake, ki so doma. Naši razredi so majhni, kjer so premajhni, bo pouk v dveh učilnicah, zato se mi je zdelo smiselno, da je hkrati namesto 30 učencev v razredu le 15 učencev enega oddelka, preostali iz istega oddelka pa bi bili na daljavo, ker je to tudi bolj logično, več je prostora v razredu, naslednji teden se zamenjajo in nikoli ne bi bilo gneče, ampak tako ne smemo organizirati pouka, ker oddelkov ne smemo deliti in morajo biti v šoli vsi učenci enega oddelka. Torej, ali so v razredu vsi ali nihče," nelogičnost povzame ravnateljica. Torej da ni avtonomna odločitev ravnatelja, kako bo pouk v šoli organiziral.
Ravnatelji si želijo jasna pojasnila pri vladnih odločitvah
Od danes dalje so maske v osnovnih šolah obvezne tudi v matičnih učilnicah, in sicer tako za učitelje kot učence od vključno 6. razreda. Postavlja se vprašanje, zakaj je potem še naprej tako nujen mehurček, znotraj katerega otroci tudi malicajo in takrat ne morejo imeti mask. Vladne odločitve ravnatelje postavljajo v odnos proti staršem, tudi proti delavcem, predvsem, ker odločitve niso jasno argumentirane.
Ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš in vodja aktiva ravnateljev mariborskih šol Mojca Kirbiš pove, da je veliko pobud staršev, da ne dovolijo mask ves čas v razredu. "Pritiski na šole so veliki. Ravnatelji na šoli smo odgovorni za spoštovanje zakonodaje in predpisov, smo javna šola. Staršem sem poslala obvestilo, naj se s tovrstnimi vprašanji obračajo na tiste, ki sprejemajo vladne odloke, mi jih moramo spoštovati."
Kot da plujejo plujejo med Scilo in Karibdo. "Po eni strani razumem starše, ki mask za svoje otroke ne želijo in se sprašujejo o smiselnosti, ker manjkajo razlage. Pojavljajo pa se tudi starši, ki pravijo, 'moj otrok pa ima pravico da je zaščiten', zaščiten pa bo tako, da bodo tudi drugi nosili masko," še dodaja ravnateljica osnovne šole v Limbušu, kjer trenutno nimajo v karanteni nobenega oddelka.
Starš: "Ukrep nošnje mask se mi zdi pretiran, saj se je kot dober izkazal ukrep, da so razredi mehurčki."
Uporaba zaščitnih mask, ki je od danes naprej obvezna za učence od vključno 6. razreda oziroma od dopolnjenega 12. leta dalje v vseh razredih, iz okrožnice ministrstva za izobraževanje še izhaja, da priporočajo tudi, "da učenci od 1. do 5. razreda za svojo varnost in zaščito vseskozi uporabljajo zaščitno masko".
Zaradi zaostrenih pravil so nekateri starši zelo zaskrbljeni, celo tako daleč so stopili, da danes otrok v šolo niso poslali. Med njimi tudi oče osnovnošolca, ki obiskuje OŠ bratov Polančičev Maribor Dušan Vrban. Na tej šoli je v petek tudi potekala izredna seja sveta staršev, a med starši so mnenja deljena. "Razumljivo je, da so nekateri za ta ukrep, nekateri proti in nekateri indiferentni. Odločitev je bila, da kot svet staršev ne naredimo nič posebnega. Starši, ki ne želijo, da ima otrok ves čas pouka nameščeno masko ukrepajo individualno, šolo pa smo prosili, da z razumnimi ukrepi čimveč pouka poteka zunaj," je pojasnil Vrban. Sam je zadržal otroka doma in na razredničarko naslovil prošnjo za informacijo o tem, kaj v šoli delajo in bi se mu zdelo korektno, da bi lahko na ta način delovali: "Tako moj otrok, ker v razredu ne nosi maske, ne ogroža nikogar. Ukrep nošnje mask se mi zdi pretiran, saj se je kot dober izkazal ukrep, da so razredi mehurčki. Od nikogar, ki ima masko več ur na obrazu, še nisem slišal, da ni nobenih posledic, od glavobolov dalje. Tudi število bakterij na maski, ki jih vdihavaš, ni zanemarljivo. Otroci pa so z eno masko po šest ur v šoli. Preprosto se ne strinjam, da to nima zdravstvenega vpliva na otroka. Gre pa tudi za psihosocialni moment, otroku pokazati, da obstajajo meje, kaj dovoliš in kaj ne."
Nekaj otrok je na OŠ bratov Polančičev na podlagi odločitve staršev, danes ostalo doma, pritrdi ravnateljica Brigita Smogavec. "Številni starši, ki sicer nasprotujejo ukrepu, bodo napotili otroke v šolo, ker jim je pomembneje, da učenci prisostvujejo pouku. Nekaj staršev bo svoje otroke pustilo doma. Med starši so bila deljena mnenja glede sprejemanja ukrepa obveznega nošenja mask v matičnih učilnicah za otroke od vključno 6. razreda naprej. Starše skrbi dolgotrajna uporaba mask," je povedala.
Mateja Logar: "Otroci ne bodo ogroženi, tudi če bodo masko imeli nameščeno dalj časa"
Infektologinja Mateja Logar z ljubljanske Infekcijske klinike in vodja svetovalne skupine za covid-19 je na vladni tiskovni konferenci pojasnila, da nošnja mask pomaga pri preprečevanju širjenja okužbe. "Najbolj učinkovit ukrep ob tem, da se ne družimo, da nismo v istem prostoru, kar v šolah ne gre, je to, da imamo vsi maske. Na ta način se tveganje za prenos skorajda izniči. S striktno uporabo maske in ob tem, da skrbimo za redno zračenje prostora lahko veliko naredimo. Na ta način se koncentracija virusa v zraku še dodatno zmanjša," je pojasnila Logarjeva. Odgovorila pa tudi na pomisleke nekaterih staršev o škodljivih posledicah nošnje mask: "V številnih raziskavah smo prebrali, številni so potrdili, da se odstotek kisika v krvi, če imamo nameščeno masko, ne zniža. To pomeni, da zaradi tega če nosimo masko, naša kri ne bo nič manj oksigenirana in naši možgani ne bodo prav nič slabše delovali, tako da to mnenje, da bi zaradi mask otroci bili deležni pomanjkanja kisika, je skrb, ki ni upravičena. Lahko rečemo, da otroci, starejši s težavami s srcem, ki imajo kronične pljučne bolezni z nošnjo kirurške maske ali maske iz blage, ne bodo ogroženi, tudi če bodo masko imeli nameščeno dalj časa." O mehurčkih, razredih in obveznih maskah, na tiskovni konferenci ni govorila.
Čeprav so v mehurčku, so maske ves čas obvezne
Učenci polovice prvih letnikov, polovice drugih in polovice tretjih letnikov ter vsi zaključni letniki so danes ponovno odprli vrata učilnic na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Čeprav morajo imeti vsi dijaki ves čas maske, tudi v matičnih učilnicah, pa učilnice ne smejo zapuščati. Če bo dijak v razredu zbolel, bodo kljub nošnji mask morali vsi dijaki tega razreda v karanteno. Ravnateljico Andrejo Zver Dobaj skrbi fizična omejitev v šoli, saj bo več ur v enem razredu ves čas skupaj po 25 otrok zelo različnih karakterjev. "Za srednješolce, verjetno tudi za osnovnošolce, je problem biti ves čas v eni učilnici. Navajeni so v daljšem odmoru oditi iz šole, pretegniti noge, si prezračiti glavo, kupiti malico. V tem, da ne smejo iz matičnih učilnic, pričakujem dolgoročno največ težav in me vzgojno res bega. Kdo zdrži v eni učilnici z več ljudmi cel dopoldan in motivirano in aktivno dela?" se sprašuje ravnateljica. Na šoli imajo za malico namenjeno eno šolsko uro. Dijakom, ki imajo naročeno malico na šoli, jo bodo dežurni dijaki dostavili v matično učilnico, tisti, ki pa niso naročeni, si bodo malico morali prinesti s seboj, saj učilnice ne smejo zapuščati, pojasni ravnateljica, ki upa, da jim bo vreme še naprej služilo in bodo lahko okna še naprej ves čas odprta.
Tudi vrnitev je stres
"Kolikor smo veseli vrnitve, tako dijaki kot učitelji, je za vsakega vpletenega stres. Bilo je dolgo časovno obdobje, ko so se navadili na drug način bivanja, zato bo kar nekaj dni potrebnih, da se ponovno utirijo," pričakuje Marija Lešer, ravnateljica III. gimnazije Maribor. Preverjanje znanja bodo za zdaj dali nekoliko na stran, saj so znanje ocenjevali tudi na daljavo, in to brez zapletov, skušali bodo upoštevati že vnaprej dogovorjene stvari. Niso pa vsi dijaki nad vrnitvijo v šolske klopi navdušeni. Eni so, drugi niso. Vsi pa imajo svoje razloge, ki so sprejemljivi in razumljivi, pojasni ravnateljica. Izpostavlja še, da se je s starši v tem času vzpostavila še bolj poglobljena vez in ni bilo enega slabega obvestila z njihove strani.
Tudi učitelji so heroji
Veliko veselja je med dijaki, za ravnatelje in profesorje pa delo malo v učilnici, malo na daljavo sploh ni mačji kašelj. "Najbolj trd oreh je, da ne sme biti mešanja oddelkov, kar je pri nas težko predvsem pri športni vzgoji in pri tujih jezikih, ko imamo veliko skupin, ter 4. letniki pri maturitetnih predmetih. Ker mešanja ne sme biti, smo razrede, ki se sicer mešajo, ločili tedensko," organizacijo pojasnjuje ravnateljica Andreja Zver Dobaj. Za učitelje pa delo tako v učilnici kot na daljavo pomeni več dela, saj je treba tudi otroke na daljavo voditi in jim dajati povratno informacijo. "Ja, res so heroji zdravstveni delavci, klobuk dol pred njimi, ampak v tem zadnjem letu so heroji tudi učitelji. To je eno garanje, tudi če je pouk samo na daljavo, najti mero, kdaj je dovolj, kdaj ugasniti računalnik, kdaj nehati dajati povratno informacijo, kdaj nehati biti staršem na razpolago, tudi na razpolago meni, ravnateljici. Vsak že pričakuje, da smo ves čas na voljo. Že sedaj je bil izziv, ampak upam, da bomo speljali zadevo tako, da bo prav dijakom kot učiteljem, ker če bodo učitelji pregoreli, potem ne bo ne takšnega ne drugačnega pouka."
Vsi so v ponedeljek prišli, le en dijak, ki sodi v rizično skupino, ne.
