Barbara Bradač
"Otroci so veseli in radi pridejo," je povedal varuh Cviko Krbanjević in že nagovoril enega od svojih otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Gustava Šiliha Maribor: "Zdravo punca. Kje si bila dva meseca? Vesel sem, da te vidim."
Tople besede dobrodošlice, razprte roke, nasmejani obrazi učiteljev, varuhov in spremljevalcev so pričakali otroke pred Osnovno šolo Gustava Šiliha Maribor, kjer otroci obiskujejo prilagojen program in izobrazbeni standard, otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju pa poseben program. Otroci so večinoma nasmejano prihajali, nekateri tekli v objem, na hitro se se pogovorili med seboj s prijatelji iz drugih razredov, saj se v šoli ne smejo družiti, če so iz različnih razredov. "Naši otroci prihajajo vse od Lovrenca na Pohorju, Ptuja do Slovenske Bistrice. Večino svojih prijateljev imajo v šoli in se res niso nič družili v tem času," je stisko otrok in veselje ob ponovne snidenju pojasnila ravnateljica Milojka Sevšek. Postopoma, skozi jutro so prihajali otroci v spremstvu staršev, nekateri tudi sami, druge so pripeljali prevozniki. Razporedili so prihode otrok na šoli, da se niso nabrale skupine, organizirali so dva vhoda v šolo.
Staršem je padlo veliko breme neprestane, celodnevne skrbi z ramen. "Včeraj je imela hčera napad sreče, da lahko gre v šolo. Danes se je zbudila ob 6. uri zjutraj, želela je takoj iti v šolo. Socializacija je za naše otroke res bistvena, da so v družbi jim ogromno pomeni. Saj smo se videli preko računalnika, samo moja hčer res ne more nič brez mene in sem jaz bila vse. Včasih nisem ugotovila, kaj želi povedati. Stara je 21 let, tako da je še v puberteti zraven," pravi mama Simona Visočnik. Med opisovanjem težavnih dni in stresom, ki popušča, so se ji nabrale solze v očeh. Mama Vanja Ropič je povedala, da je bil Vid celo pot do Maribora izjemno navdušen, kazal je šolsko torbo in se veselil ponovnega prihoda v šolo: "Dolgo je bilo, sedaj skoraj dva meseca in pol doma, pa prej smo bili le kratek čas v šoli. In težko je bilo. V bistvu si doma zaprt in motivirati otroka ni enostavno. Poletne počitnice so težke in naporne, ampak si lahko nekam šel in kaj počel. Sedaj pa je tudi že zmanjkovalo domišljije, doma med štirimi stenami, z vsemi možnimi igračami, računalnikom, vseeno zmanjka idej. Dan je dolg. Moj Vid, pa vem, da tudi vsi ostali otroci, popolnoma drugače funkcionira, če je dopoldne v šoli."
Nekaj učiteljic na tej šoli še manjka zaradi varstva svojih otrok, zato si želijo, da se čimprej vrnejo v redne šole še otroci prve triade. "Manko smo nadomestili z vsem obstoječim kadrom, ki ga imamo. V razredu so tudi svetovani delavci, zdravstveni kader, zaposlene na projektih," je dodala Sevškova. Šolo obiskuje 236 učencev, slabih 20 odstotkov otrok se iz različnih razlogov ni vrnilo. V vrtce se je vrnilo 25 otrok, naslednji teden jih je napovedanih še 10 in so že skoraj vsi.
Pri organizaciji testiranja učiteljev, ti so bili v ponedeljek vsi negativni, so bile šole prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti. "Čeprav je bilo v okrožnici zapisano, da nas bodo zdravstveni domovi kontaktirali, je očitno prišlo do kratkega stika in smo se zadnji dan v letu ravnatelji dogovarjali popolnoma individualno," pravi ravnateljica. Ali bodo testiranja učiteljev obvezna vsak teden, še ne ve. Sicer pa so šole in zavodi na vrnitev otrok pripravljene, pri izvedbi programa pa bodo morali upoštevati vse ukrepe za omejevanje širjenja novega koronavirusa. A je ravnateljica optimistična: "Vse bo, samo da so otroci nazaj."
