Predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka Slovenske demokratske stranke (SDS), je pred dnevi postal 25-letni Mariborčan Luka Simonič. Magistrski študent mariborske ekonomske fakultete je zaposlen kot višji svetovalec poslanske skupine SDS v državnem zboru, opravlja pa tudi vlogo sekretarja mariborskega odbora SDS. Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament je bil zelo vpet v kampanjo nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, od katerega se je na terenu veliko naučil, pravi. Simonič je tudi rokometni vratar, po igranju za Celje in v Avstriji se je v tej sezoni vrnil v mariborski Branik. Srečali smo se v kavarni Astoria. "Ta lokal sem izbral, ker je blizu pisarne SDS v Grajski 7 in ker me na Astorio vežejo spomini iz dijaških let, saj sem hodil na Prvo gimnazijo," je pojasnil. Pil je belo kavo.

Lani je SDS zamenjala lokacijo svoje pisarne. V Grajsko ulico, kjer je delovala Lista Franca Kanglerja, s katero ste se združili, ste prišli s Partizanske ceste. Zaradi ideoloških ali racionalnih vzgibov?

"Ne, ni bilo krivo ime, tako smo se odločili zaradi stroškov. Prostori v Grajski ulici so približno enako veliki, pa še bližje smo občini, kar je za nas lažje. Pred sejami občinskega sveta se naša svetniška skupina tukaj velikokrat sestane, nato pa se skupaj odpravimo na občino na seje. Operativno in racionalno je torej ta lokacija za nas boljša."

Glede SDM in SDS v katerih delujete se je te dni dogajalo veliko. Minuli vikend ste prevzeli vodenje podmladka. Pred časom ste že kandidirali za mesto predsednika SDM. Zakaj in kako vam je tokrat uspelo?

"Res je, nisem kandidiral prvič. Smo največji in najmočnejši politični podmladek, tako da je pri nas potrebno pridobiti glasove številnih delegatov, da lahko dosežeš zmago. Prejšnjič sem na žalost v Mariboru izgubil, mislim, da sta odločila dva glasova. Imeli smo drugačno vizijo, kako podmladek voditi. Rad rečem, da tudi v družini pride do nesoglasij, pa moraš takrat stopiti skupaj, delati in se dokazati. Čeprav smo imeli dve struji, smo skupaj napredovali, stvari so se dobre izšle. Povečali smo število članov, uspeli na volitvah, imamo mlado evropsko poslanko iz naših vrst, Zalo Tomašič. Nekdanja predsednica Simona Purkat, ki je dobro peljala mandat leto in pol, se je zdaj odpravila na delo v Bruselj, bo asistentka Zale Tomašič, in sledile so nove volitve. Bil sem verjetno najbolj primeren, da prevzamem krmilo. To so z glasovi potrdili tudi delegati, prejel sem 98 odstotkov glasov. Mislim, da je bilo jasno izkazano, kako želimo v podmladku SDS delati v prihodnje."

To je podpora, ki jo na volitvah matične stranke redno beleži Janez Janša.

"Haha, da. Na prejšnjih volitvah SDM ni bilo tako, glasovanje je bilo kar izenačeno. Tokrat sem imel protikandidata, a je prejel veliko manj glasov."

Kakšna je vizija SDM-a pod vašim vodstvom?

"Naša vizija je jasna. Želimo se pojaviti in delovati v vseh 212 slovenskih občinah, našo mrežo želimo razširiti po vsej Sloveniji. Že sedaj je SDM dobro razširjen, toda moramo si priznati, da v vseh regijah nismo enako prisotni. Mislim, da bodo na naslednjih volitvah v ospredju problemi vseh Slovenk in Slovencev, torej bodo decentralizirani in ne bodo le v Ljubljani, Mariboru in ostalih mestih. Skušamo se približati mladim iz vseh krajev po Sloveniji, odpravljati njihove probleme. Moramo si biti na jasnem, da mladi po Sloveniji nismo enakopravni. Nekdo, ki živi v Ljubljani, ima drugačne probleme kot nekdo iz Kungote, recimo. Spomnimo se samo težav z začetka šolskega leta z javnimi prevozi. Takšnim problemom želimo narediti konec. Vsem so tudi znane razlike pri možnosti šolanja. Nekdo, ki prihaja iz socialno šibkejšega okolja, nima enakih možnosti kot nekdo, ki ga lahko družina finančno podpira. Želimo tudi reformo študentskega dela. Verjamem, da bo za marsikoga to problematična tema, ampak sam menim, da se je treba vprašati, zakaj minimalna urna postavka za študentsko delo ni višja. Neki določen znesek, ki ga danes prejme študent in je bil takšen tudi pred desetimi leti, ni več vreden enako zaradi inflacije. Študenti imajo posledično manj denarja. Verjamem, da če bo SDS z našim predsednikom vodila naslednjo vlado, bo za reševanje takšnih problemov posluh. V Mariboru vidim vse več študentk in študentov iz tujine, ki se odločajo za delo v gostinstvu in hotelirstvu, slovenskih pa ne, ker so za njih plačila prenizka. Menim, da bi bilo drugače, če bi povišali urno postavo za študentsko delo, s tem bi tudi bilo manj prekarnega dela ali dela na črno, ker si slovenski študenti prej najdejo delo na črno kot tuji študentje. Še ena tema, ki se je želimo lotiti, so stanovanja za mlade. Ta vlada jih je obljubila 30 tisoč, o tem poslušamo skozi celoten mandat, a jih ne bo. Stanovanja, ki jih minister Simon Maljevac z ekipo odpira, so rezultat prejšnje vlade in ne te. Ta vlada ima namreč z uresničevanjem svojih obljub velike težave. Želel bi si, da bi se te obljube realizirale, a po dveh letih mandata in vse večjem občutku, da se bliža konec te vlade, realizacije ne bomo dočakali."

Naštevate ideje, ki so, ideološko gledano, podobne tistim z levega pola.

"Problemi mladih so tako ali tako vedno enaki. Le zorni kot reševanja te problematike se razlikuje glede na politično pripadnost. Menim, da smo na desnici veliko bolj operativni. Morda bi na levici lahko bili v tem pogledu boljši, a se pač ne znajo organizirati. Ne vem, ali se spomnite, kako se je višalo vrednost študentskih bonov. Skoraj leto je Luka Mesec potreboval, da je bil sprejet dodatek petdesetih centov za doplačilo študentskih bonov. Efektivni niso, ne izvedejo tega, o čemer govorijo. Na reševanje stanovanjskega problema gledamo drugače. Oni si želijo državnih stanovanj z ugodnimi najemi, sam menim, da je rešitev, da z ugodnimi krediti mladi postanejo lastniki stanovanj, država pa je porok kredita."

Zakaj ste v SDS uspešni pri novačenju novih članov? Številni mladi se vam pridružujejo. Dosegi objav na družbenih omrežjih so z vsebinami, ki so prilagojene mlajšim, pa četudi kdaj ne delujejo najboljše, res visoki. 

"Morda se motim, a kolikor vem, smo bili prvi, ki smo začeli mlade nagovarjati na družbenih omrežjih. Res je, da kakšna objava kdaj ni najboljša, toda ne bojimo se sprejeti kritike. Na družbenih omrežjih imamo mlade prepoznavne obraze, pri snemanjih za Instagram in TikTok pa sodelujejo tudi starejši člani stranke. V drugih strankah se mi zdi, da se nekateri politiki bojijo, da bi jih posneli. Dosegamo res neverjetne številke, imamo kar nekaj teh obrazov, ki se na teh platformah predstavijo. Marsikdo nam je že očital, da imamo pet ali šest istih ljudi, ki nagovarjajo mlade, zato smo se v SDM zdaj odločili, da bomo vključevali še več mladih, ker želimo pokazati, da imamo širino. Zakaj smo uspešni pri novačenju članov? Se mi zdi, da zato, ker najbolj verjamemo v idejo domoljubja, smo najbolj pripadni temu. Ob tem pa se pri nas vedno nekaj dogaja. Imamo kongrese, svete, obletnice, druženja, tudi zabave so vključene. Ne bomo si zatiskali oči, da smo bili v preteklosti znani po tem, da je kakšna zabava šla čez rob in je potem to pristalo v medijih. Seveda skušamo preprečiti, da novih potencialnih incidentov ne bo. Je pa to del dela z mladimi. Vsekakor pa skušamo biti zgled. Nam je pa naklonjen tudi trend. Mislim, da sem prav v vašem časniku prebral, da so mladi vse bolj nacionalno usmerjeni, da je vse več mladih domoljubov. Verjamem, da jih naše vsebine tudi zaradi tega pritegnejo v aktivno delovanje v stranki. Na roko nam gre tudi kampanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ker vidijo neko povezavo z našo ideologijo, se poistovetijo z nami."

Še vedno je večina mladih liberalnih in progresivnih. Čutite, da ste mladi, ki se ukvarjate s politiko, del polarizacije, ki je sicer prisotna na političnem parketu? Jo hitro podedujete?

"Mislim, da se pri mladih te polarizacije ne opazi. Da, karakterno in ideološko smo si različni. Verjamem, da komu moji nazori niso všeč, pa me ne bo niti pozdravil, je pa večinoma tako, da smo pripravljeni na dialog, na izmenjavo mnenj z nekom, ki ni istega mišljenja. To je odvisno od posameznika, od njegovega karakterja. Priznam, da se včasih še raje pogovarjam z nekom z druge ideološke strani, ker me zanima, kakšen je njegov pogled na neko problematiko, kot pa z nekom iz naše stranke. Če si demokrat, mislim, da moraš sprejeti, da so pogledi različni. Če bi vsi govorili in misliti isto, je to brez zveze, potem demokracija ne obstaja. Moram poudariti, da izredno dobro sodelujemo v Mladinskem svetu Slovenije, ki ga sestavljajo ljudje različnih pogledov. Tam so tudi Mladi forum Socialnih demokratov, pa podmladek Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke."

V ponedeljek je Dejan Kaloh izstopil iz vaše svetniške skupine, skupaj z Evo Irgl in Anžetom Logarjem pa je izstopil iz stranke. Je njegov odhod pretres za vaš odbor v Mariboru?

"Niti približno, vedeli smo, da se bo to zgodilo. Z nikomer se nismo skregali, čeprav je bila zgodba v medijih drugače predstavljena. S tem se nismo ukvarjali, sprijaznili smo se z njegovim odhodom in mu želimo uspešno politično pot v prihodnje. Naša svetniška skupina v mestnem svetu bo zdaj manjša, štela bo devet članov, ker je pred Kalohom odšel tudi Alen Filipović. Še vedno imamo več svetnikov kot v prejšnjem mandatu, ko smo imeli tri. K temu je prispevala tudi združitev z Listo Franca Kanglerja. Ima pa naša stranka v Mariboru 1400 članov, 100 aktivnih mladih. Od združitve s Kanglerjem smo v Mariboru prejeli le štiri odstope iz stranke, samo lani pa smo pridobili 306 novih članov, ta kontinuiteta se nadaljuje tudi letos. Menim, da mariborski odbor res dobro deluje. Za Maribor je dobro, da ima tako močno desno stranko."

Pred evropskimi volitvami smo vas pogosto videvali v prisotnosti Franca Kanglerja. Kaj ste se naučili od njega, kako dobro sodelujeta?

"Dobro, tako kot je on, sem tudi jaz lokalpatriot. Zelo smo si želeli, da bi mu uspel preboj v Bruselj, da bi imeli v Evropskem parlamentu mariborskega poslanca. Malo nam je zmanjkalo, je pa bila tekma znotraj naše stranke za mesta v Bruslju zelo močna. Vedelo se je, da bomo na volitvah zmagali, izjemen uspeh so štirje mandati, ki smo jih osvojili. Prav tako je za stranko dobra tudi močna notranja konkurenca. Od njega sem se lahko veliko naučil. Med kampanjo sva bila po vsej Sloveniji. Sva pa zelo različna profila politikov. Franc Kangler ima tisto ljudsko noto, ki meni za zdaj še manjka. Sam se v politiki še dokaj zelen, nimam žara, ki ga ima on. Če bi ga zdaj postavili na trg v mestu, bi marsikdo prišel do njega, mu stisnil roko, se z njim slikal. Nekateri seveda ne, da ne bo pomote, a kljub vsemu zelo pritegne ljudi. Upam, da bom sčasoma to pridobil, ker menim, da je prav to tisto, kar ljudi prepriča, da te na koncu obkrožijo na listu na volitvah. Moram pa omeniti, ker smo prej govorili o socialnih omrežjih, da je prav Franc Kangler eden tistih, ki jih zna s pridom uporabljati, njegove vsebine izpadejo pristne. To je dokazal pred zadnjimi volitvami."

Zanimiva teza. Prav družbena omrežja so imela velik vpliv, da so se v Mariboru leta 2012 začele vstaje, katerim je sledil odstop Kanglerja.

"Na to je vplivalo več faktorjev, ampak o tem zdaj ne bi razglabljal. Takrat sem bil star 13 let. Spomnim se teh trenutkov. Kar je on preživel takrat in v naslednjih letih, mu štejem v veliko čast. Da se kljub vsemu še vedno bori in ima elan. Po takšni izkušnji bi večina odnehala. Če potegnemo vzporednice z našim predsednikom stranke, ki je prav tako preživel veliko podobnih stvari, so za njim takrat stali stranka in številni podporniki. Franc Kangler pa se je boril sam."

Kdo so vaši politični vzorniki in kakšni so vaši cilji? Kar nekaj mladih politikov desnice je v Evropi in po svetu zelo popularnih.

"Po svetovnih nazorih bi rekel, da sta to Kennedy in Reagan. V Sloveniji so vzorniki prvaki naše stranke. Glede moje politične kariere pa bi rekel, da moram najprej graditi na lokalni ravni. Najprej te mora sprejeti lokalno okolje, če želiš delovati na višji ravni. Sem Mariborčan, Štajerec in želim si, da bi s svojim političnim delovanjem pripomogel v dobrobit mojega mesta in regije. Razkorak med Mariborom in Ljubljano je prevelik, ta vrzel se na življenjih ljudi tukaj zelo pozna in čim prej jo moramo zapolniti. Sicer se našemu mestu slabo piše."

V SDS ste vedno pripravljeni na nove državnozborske volitve. Bi raje bili kmalu poslanec ali župan Maribora?

"Nekako tako je, da si najprej lahko poslanec, šele nato županski kandidat. Menim, da sem za to funkcijo še premlad. Bi pa gotovo rad nekoč, ko me bodo ljudje spoznali in sprejeli, če bi videli, da je moja vizija prava, rad bil župan Maribora. Zame bi to bila velika čast. Raje bi bil župan Maribora kot premier. To so sanje, h katerim stremim. Ampak seveda je do teh ciljev še dolga in trnova pot."

Kdo bo naslednji županski kandidat SDS v Mariboru?

"To boste še videli. Imeli bomo izredno močno listo, imeli bomo tudi izredno močnega županskega kandidata in ni skrivnost, da ciljamo na zmago. Župana Sašo Arsenoviča spoštujem, toda njegov prvi in največji problem je, da sebe ne jemlje kot politika. Ko se bo začel zavedati, da je prvi politik v mestu, bo tudi Maribor prosperiral. Če pa ne bo uvidel, da ni menedžer svojega podjetja, in če ne bo začel razumeti širine politike, pa bo, kakor je sedaj."

Na volilnem kongresu SDM ste v hrvaščini citirali svojega nekdanjega trenerja. Kakšne so bile reakcije članska na citat?

"Rad se pošalim, zasrbel me je jezik. Seveda so bili nekateri člani razočarani, ker sem uporabil hrvaški rek, ampak šlo je za šalo in zdi se mi, da je v slovenski politiki te sproščenosti včasih premalo. Zdel se mi je primeren trenutek, da ponovim besede hrvaškega trenerja iz Celja, ki je dejal: "Pojdi iz igre sin, da pojačaš ekipo." To je bilo namenjeno trem poslancem, ki so izstopili iz SDS, ker bi z odhodom Kaloha iz parlamenta poslanec postal jaz. Če bi izstopili iz parlamenta, bi se torej naša poslanska skupina znova ojačala. Tega od njih seveda ne pričakujemo. Ker pa je bila na družbenih omrežjih predstavljena ta izjava, je seveda marsikdo ni razumel."

Kakšne so vaše želje za Maribor?

"Da bomo prvaki, haha. Kakor sem že povedal, si želim, da zmanjšamo zaostanek za Ljubljano, ki je res prevelik. Ta razkorak se pozna povsod. Mesto je podfinancirano, nobenega ministrstva ni v Mariboru, nimamo niti več ministrice, njeno delo pa tudi ni bila dobra kompetenca za naše mesto. Želim si, da se gospodarsko okrepimo. Še vedno 60 tisoč ljudi iz tega okolja hodi na delo v Avstrijo. S tem problemom bi se morala soočati vsaka vlada. Govorimo o pomanjkanju delovne sile, naši ljudje pa migrirajo v Avstrijo, iz Maribora pa v Ljubljano. Nekaj torej ni v redu. Decentralizacija Slovenije je nujno potrebna. Skrbi me za to mesto, ko v Večeru preberem besede državnega sekretarja iz Maribora, da za obnovo cest tukaj ni 'zrihtal' niti enega evra. Vsak politik iz tega okolja bi se moral v svoji funkciji zavzemati za dobro lokalne skupnosti."