Grema na kafe s Petrom Prohartom: Narodnozabavna glasba ni leva ali desna

Čez en teden bo Peter Prohart s Koroške ceste dopolnil 25 let, za rojstni dan pa si bo podaril koncert ob izdaji svojega prvega albuma. V Hiši Oz bo prihodnjo soboto s svojim triom predstavil osem skladb z albuma Moja zgodba. Na treh vrstah harmonike, diatonični, gumbni in klavirski, je v preteklosti preigraval številne glasbene zvrsti, zdaj želi institucionalno izobražen harmonikar, na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor je bil njegov profesor do mature Slavko Magdič, publiki približati in predstaviti narodnozabavno glasbo na drugačen, prefinjen način. Študent glasbene pedagogike že poučuje igranje harmonike, ob tem pa kot tonski tehnik dela še v RTV-centru Maribor. V Hiši Oz, kjer bo kmalu nastopil, je naročil podaljšano kavo in limonado.

V teh dneh se zavzeto pripravljate na predstavitev albuma.

"Da, v soboto, 23. aprila, bomo z mojim triom celoten album odigrali v živo. Za to priložnost smo naredili tudi priredbe, ker albuma nismo snemali le v obliki tria, ki bo nastopil. Ko bomo končali predstavitev albuma, bo sledila zabava, da bodo ljudje lahko zaplesali in se imeli fajn. To ne bo veselica, ne bo pa tudi klasičen koncert. Želimo, da je zadeva na nivoju."

Kaj vas je navdušilo za glasbo?

"Pri šestih so mi starši kupili prvo harmoniko, za glasbo pa me je navdušil dedek, skupaj sva poslušala glasbo. Začel sem z diatonično harmoniko, učil sem se na ljudski način. Ker sem želel več, sem se izobraževal pri učitelju, vedno bolj pa mi je postajala všeč klasična glasba, zato sem šel v nižjo glasbeno šolo. Vpisal sem se v srednjo glasbeno šolo in naredil maturo iz kromatične harmonike. Zdaj študiram glasbeno pedagogiko, harmonika pa je na prvem mestu. Res pa mi je pedagoški poklic prirasel k srcu."

Izobražujete se v Mariboru. Kako pomembno je institucionalno glasbeno izobraževanje, da pridobiš znanja, ki jih potrebuje glasbenik, četudi igra narodnozabavno glasbo?

"Pri narodnozabavni glasbi ni veliko literature, s katero bi lahko razvijal tehniko. Smernice, kako se dela z instrumentom, je treba pridobiti s klasičnim izobraževanjem, tudi za narodnozabavno glasbo. Pri meni je to funkcioniralo, morda pri kom ni. Klasika mi je dala, da sem se naučil delati z instrumentom, spoznal sem ga."

Harmonika, ki ste jo prinesli s seboj, je posebne izdelave?

"Ja, specialna je, moj model, dal sem povod, da jo naredijo in pri Mundi so temu sledili. Želel sem drugačnost. Dizajn je poseben, a to je bila zadnja stvar, bistven je zvok. Pri diatonični harmoniki smo navajeni tremola, tega je pri tem instrumentu manj, tudi tišji je. Ob tem pa ima ta diatonična harmonika registre, ki spreminjajo barvo zvoka, česar smo navajeni pri klavirski harmoniki. S tem širimo spekter glasbe. Je iz javorja, prebarvana je v črno in nato krtačena. Videti je minimalistično, ne kičasto kot številne druge harmonike, s tem tudi jaz, ki podajam resno glasbo, delujem bolj resno in drugače."

​Pred časom sem med sprehodom po Koroški cesti slišal, da nekdo vadi harmoniko. Kasneje sem ugotovil, da ste bili to vi. Koliko vadite in kaj na to rečejo sosedje v središču mesta?

"Vadil bi čim več, vseskozi, če bi mi čas to dopuščal, ker mi je to všeč. Vsak dan imam instrument v roki, to je dejstvo. Veliko časa igram, ko učim. Vaja je zelo pomembna. Sosedi? Saj je kdo že kaj rekel, a je najbolje, da se jim na tem mestu zahvalim za potrpljenje."

Ob tem, da že poučujete in da se v tem vidite tudi v prihodnje, kar nekaj časa posvetite delu tonskega tehnika v mariborskem RTV-centru. Glasba in to delo sta tesno povezana.

"Res je. Že od nekdaj so me stvari, ki so povezane z zvokom, zelo zanimale, tudi vsa tehnika, ki je del tega dela. Zelo težko se pri teh letih osredotočim na le eno stvar, izkušnje želim pridobivati na mnogo načinov. Da sem pristal v tem poslu, sem moral izkazati zanimanje. Ko sem denar za kritje stroškov prvega albuma služil tudi z dostavo hrane, sem si želel, da bi počel še kaj drugega. Kot študent sem dobil priložnost na RTV-ju in priznam, da zelo rad opravljam delo tonskega tehnika in asistenta, čeprav ne gre za službo od 8. do 15. ure, ampak za projekte, ki so včasih celodnevni."

Kako je nastal album Moja zgodba?

"Z idejno zasnovo smo začeli jeseni 2020, nato pa so se zadeve zgodile spontano. Januarja 2021 sem poklical priznanega baritonista Nejca Merca, profesorja z mariborskega konservatorija in Akademije za glasbo v Ljubljani, s katerim smo posneli skladbo Z Marjanom na rajžo. Avtor je Marjan Kregar, ki ga harmonikarji dobro poznamo, saj je delal v Švici za podjetje Hohner, bil je tudi serviser Slavka Avsenika. Njegove skladbe so res na nivoju, za marsikoga prezahtevne. Pred njegovo smrtjo sem pri njem naročil eno skladbo, a je nikoli nisem prevzel, sem si pa na enem od obiskov pri njem posnel nekaj pesmi, ki jih je igral. Po zapletenem iskanju sem posnetek po njegovi smrti našel in ga poslal Luki Krofu, ki je nato naredil aranžma za trio. Takrat še ni bilo ideje za trio, ki je nato nastal. Takrat sem se povezal z Janezom Krevlom, ki je mojster kontrabasa. Veliko podporo sem imel vse od začetka tudi od kitarista Kristjana Štelcerja, on je sodeloval pri vseh skladbah na albumu, le ena je solo. Iskali smo odlične glasbenike, ki pa imajo tudi ljudsko dušo. Stvari so se s snemanji odlično odvijale, sploh z naslovno skladbo Moja zgodba, ki sem jo komponiral in aranžiral sam. Naslednja je bil Avsenikova Melodija za tebe, posvečena mojemu očetu, saj ga z njo spravim do solz. To ni skladba v stilu Golice, ampak ima drugačen melos, s kitaro in kontrabasom je odlična."

Na albumu so torej priredbe znanih izvajalcev in vaše avtorske sklade.

"Da, avgusta sem napisal in posnel še Veselo v vinograd, to je preprosta skladba. Z boškarinom po Istri je venček, ki sem ga posnel, ker imam zelo rad Primorsko. No, pa saj imam vse konce Slovenije zelo rad. To je skladba dveh mojih prijateljev, Deana Delgiusta, ki je študiral harmoniko na Danskem, in Tomaža Boškina, prijatelja od otroštva. S to skladbo sem nastopal na tekmovanjih. Polka prijateljstva je bila skladba, ki sem jo napisal le dan po tem, ko sem dobil svojo prvo harmoniko Munda pred enajstimi leti. Aranžma za kvintet z vokalnim tercetom je naredil skladatelj Luka Krof, prijatelj s konservatorija, ki mi je velika inspiracija pri ustvarjanju. Pri tem komadu sodelujejo diplomirani klarinetist Jan Junger, sošolec iz srednje šole in z glasbene pedagogike Dominik Voglar na trobenti, Štelcer na kitari in vokalu, Janez Krevel na kontrabasu ter Jan Mithans na baritonu. Ob Štelcerju sta peli Alja Senčar in Vanesa Tomažič, ki prihajata iz povsem drugih vod, a si štejem v čast, da sem v ta projekt vključil različne ljudi. Prva skladba na albumu je Slakova Svatje že vriskajo, to je bila prva pesem, ki sem jo kadarkoli zaigral. Zadnja skladba na albumu je Svobodno v svet, ker smo ob izdajanju albuma živeli v času številnih restrikcij, ki so me utesnjevale."

Odnos do narodnozabavne glasbe pri nas je deljen. Zakaj?

"Odnos do narodnozabavne glasbe je marsikdaj in pri marsikom slabšalen. Zavedati se moramo, da je to naše. Če bi bili v kateri drugi državi, bi zavedanje, da je to naše, bilo pri večini drugačno. Včasih ne razumem, zakaj je tako, a se hitro zavem, da je problem tudi v ponudbi izvajalcev in glasbe. Veliko je ansamblov in harmonikarjev, dela se tudi turbofolk, ki ga enačijo z narodnozabavno glasbo, pa to ni isto. Pristna narodnozabavna glasba je povzemanje dogajanja v okolici, predstavitev šeg in navad ljudi ter opevanje lepot slovenske narave, kar so dobro predstavili Avseniki in to lahko začutite, ko se peljete po Gorenjski. Modrijani so pred časom to glasbo predstavili mladim. Za večje spoštovanje do te glasbe je treba dvigniti nivo izvajanja in podajanja glasbe ter demantirati predsodke, da je to glasba ob goveji juhi v nedeljo. Je veliko več kot to."

Je pa narodnozabavna glasbe velikokrat pripisana desni politični opciji. Upravičeno?

"Narodnozabavna glasba ni desna ali leva, je naša, od vseh, tudi in predvsem pa slovenska. Vpletati politiko v glasbo se mi ne zdi prav. Če pa si politik neko glasbo vzame za svojo, to ni problem glasbe, ampak problem politika. Kdor enači eno zvrst glasbe z eno politično opcijo, dela enako napako kot politik, ki zlorablja glasbo za svojo propagando. Oba delata škodo glasbi in sta žaljiva do nje."

Kakšne so vaše želje za Maribor?

"Maribor imam v srcu, je moje mesto, čeprav nisem rojen tukaj. Moja želja je, da smo tukaj srečni, da se imamo fajn, česar v Mariboru ni težko doseči. Želim si, da bi se v Mariboru čim več dogajalo, da ko grem zvečer na pijačo, v mestu vidim tudi kakšne dogodke, da bi bilo kulture več. Vesel sem, da se moji mariborski kolegi glasbeniki vseh žanrov prebujajo, da veliko ustvarjajo in delajo. Pomembno je, da ne zaspiš, ampak da delaš in s tem izboljšuješ okolje, v katerem živiš."