Pred skoraj osmimi leti je Sašo Papp v družbi Polone Požgan zadnjič voščil dobro jutro množici poslušalcev preko radijskega sprejemnika. Njegova jutra so po delu v jutranjem programu Radia Center za kratek čas postala bolj sproščena, "dokler pred dobrimi petimi leti nisem postal oče", se pošali Papp. Ko je po dveh desetletjih stopil iz prvih vrst komercialnih radijskih postaj, je vstopil v lokalno politiko, bil je mestni svetnik v mandatu župana Andreja Fištravca, a danes pravi, da z doseženim v tistem času ni zadovoljen. Zadnjih pet let veliko truda vlaga v prodajo in promocijo slovenskih vin, ustanovil je Vinoo.co, prav v maju organizira prvi slovenski virtualni vinski festival VinoFest. Kavo z mlekom smo pili v Isabelli v Poštni ulici. "Kava me vedno bolj zanima, ker se zadnjih šest let več ukvarjam z vinom in posledično odkrivam vse te okuse bolj natančno," pravi.
S 1. majem ste na svetovnem spletu predstavili prvi slovenski virtualni vinski festival.
"Na začetku leta sem razmišljal o tem, ker noriji okoli koronavirusa ni videti konca, četudi se bi stvari sprostile, kot so se zdaj, to še ne pomeni vrnitve v normalno življenje. Vinarji že dolgo časa nimajo možnosti predstavitve, festivali, ki se običajno dogajajo, so zelo fajn za vinarje in vinoljube, da se predstavijo novi letniki in kreacije. Vedel sem, da to ne more trajati en dan, kot pravi festival, ko prideš s kozarcem, spoznaš vinarje, pokušaš vina. Format je zdaj drugačen, zato v 30 dneh predstavljamo 30 vinarjev. Za projektom je ogromno snemanja, ker nisem želel tega narediti preko zooma. Šli smo do vinarjev, da pokažemo klet, vinarja, se pogovorimo, predstavimo vina. Povezal sem se s top profesionalci na vinskem področju - Robertom Gorjakom, Valentinom Bufolinom in Ožbejem Peterletom."
Kakšen je bil odziv vinarjev, ki so v času epidemije doživeli velik padec prometa?
"Nekateri so takoj razumeli, da se je treba času prilagoditi. Ideja je bila, da to naredimo v angleščini, da je zadeva širše uporabna. Sodelujejo izbrani vinarji, morda kakšen dober manjka, nekateri se niso odločili, da bi sodelovali, spet drugi so še na čakalni listi, ker je dobrih vinarjev v Sloveniji veliko, želeli pa smo izbrati predstavnike iz vsake vinske dežele. Najbolj so se odzvali Primorci, ki razmišljajo bolj prodorno, naše Štajerce je bilo treba dodatno prepričevati."
Tudi pri vinu se zdi, da se ob pogledu na zahod države čutimo manjvredne.
"Pred desetletji je Štajerska veljala za velesilo v vinarstvu v Sloveniji. Pred dobrimi 30 leti so se recimo dečki iz Brd povezali, dobivali so se, izmenjevali izkušnje in to jih je pripeljalo do tega, kar so danes. Skupaj so nastopili, najbolj v Ljubljani, pa tudi v tujini. Pri Štajercih pa bo treba preteči nekaj generacij, pa ne pri vseh, da bomo presegli to, da je konkurenca sosed. Vino v buteljki lahko potuje kamorkoli po svetu in to spoznanje pripelje do tega, da konkurenca ni lokalno okolje, ampak globalno. Potrebno je povezovanje v lokalnem okolju in delo na destinaciji, v tem primeru na Podravju kot vinski regiji."
"Ukvarjamo se s tem, kdo bo koga na lokalnem nivoju, in na tak način se bomo poklali med seboj"
Kako dvigniti kulturo pitja vina pri nas?
"Vinska kultura se počasi dviguje, temu pritrjujejo tudi ljudje iz vinske industrije. K temu pripomore dobra ponudba v restavracijah in v lokalih, a pravim, da ni treba iti v restavracijo, da spiješ dobro kapljico. Je pa po mojem mnenju lahko problematičen nivo vstopa v vinski svet. Običajno smo vsi prvič vino poskusili v dijaških ali študentskih letih, ko smo najverjetneje poskusili slabo vino in od takrat marsikdo reče, da ne mara vina ali da je kislo, zato vina ne razumejo. Predvsem pri mladih zdaj je drugače, veliko mladih vino zanima, tudi na degustacije, ki sem jih organiziral, je hodilo veliko mladih. Vino je del kulture, življenja človeka, tudi splošne izobrazbe. Dobro je najti nekoga, da ti pomaga, predlaga, da dovolimo, da nekdo svetuje in da si predvsem odprte glave. Pomembno pa je, da uživaš v tistem, kar ti je dobro."
Kultura pitja vina je pri nas najbolj na preizkušnji na martinovo. Ste slišali za predlog državnega sekretarja Franca Kanglerja županu Arsenoviču za nadomestno martinovanje prihodnji mesec?
"Zakaj bi martinovanje organizirali prihodnji mesec, če pa je martinovo 11. novembra, na točno določen datum ob točno določeni uri? Gospod Kangler ne ve več, kako bi se osmešil ali kaj ... Pa ne želim, da to izpade politično. Martinovo je mariborsko novo leto in naj bo takrat, kot je. Takrat gremo vsi, tudi tisti, ki imamo radi boljšo kapljico, na špricerje, če le lahko."
Od vina preko Kanglerja do mestne politike. Kako zdaj gledate na svoje udejstvovanje v mestnem svetu?
"Moja želja takrat je bila, da pomagam. Nikoli prej nisem razmišljal, da bi se politično udejstvoval, dokler sem bil v medijih, ker mi ti dve panogi ne gresta skupaj. Veliko imamo pri nas primerov, ko so novinarji, moderatorji in uredniki istočasno aktivni tudi v politiki. To je nezdružljivo. Andreja Fištravca sem poznal od prej, iz različnih projektov, predvsem iz Marša (Mariborskega radia Študent). Takrat sem si rekel: 'Kdaj, če ne zdaj, oziroma zakaj ne zdaj'. Stvari so se nato malo zapletle. Nekaj mesecev smo s kolegi opozarjali, da se na tak način ne more obnašati in da to ni to, kar podpiramo, in smo šli stran. Ni bila preveč lepa izkušnja. Ne bom rekel, da mi je žal, ker se mi zdi, da te vsaka stvar v življenju izgradi. Odločaš se na podlagi podatkov in informacij, ki jih imaš v tistem trenutku. Niti slučajno pa nisem mogel dati od sebe nič konkretnega. Ko smo izstopili iz koalicije in nas je pet ustanovilo skupino svetnikov, nismo imeli ekipe, ki bi ti lahko pomagala. Odločaš se na podlagi vesti, žal pa je v tem svetu ves čas neko preigravanje, kdaj bo nekdo komu asfaltiral 200 metrov ceste, on pa bo nekaj naredil tebi. Ni dolgoročne vizije ali strategije. Dokler prvi dve leti menjuješ ekipe v občinskih firmah, naslednji dve leti pa se pripravljaš na volitve, da bi spet zmagal ... Preveč smo razdrobljeni, premalo se pogovarjamo. Ne vem, kako je zdaj, ker zelo malo spremljam. Mi je pa žal, da nisem mogel dati več."
Kakšen Maribor vidite v prihodnosti, česa si želite?
"Maribor ima eno ali dve priložnosti. Malo se uresničuje ta, da Maribor 'porihtamo', da ga očistimo in polepšamo, da naredimo neko novo fasado in ga veliko bolje skušamo prodati v smislu turizma, narave, Stare trte z navezavo na vino in kulinariko. Druga zgodba je lahko startup svet, podporna okolja se zelo trudijo, a je tu zelo težko, ker imamo v bližini Dunaj, ki je postal zelo močno vozlišče. Mislim, da imamo priložnost v turizmu in unikatnosti ter v naravi okoli nas. Mesto je dovolj veliko, da lahko funkcionira, čeprav ima probleme. Imamo omejena sredstva, a se pogosto pokaže, da ne potrebuješ bajnih sredstev, če stopiš skupaj. Mi se pa velikokrat primerjamo in gledamo na lokalnem nivoju, sprašujemo se, ali bom naredil jaz ali on, namesto da bi rekli, da bomo naredili skupaj in to prodali drugam. Ukvarjamo se s tem, kdo bo koga na lokalnem nivoju, in na tak način se bomo poklali med seboj. Škoda je, da ne bi izkoristili priložnosti, ki jih imamo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
