Grema na kafe z Igorjem Jurišičem: Da bi iz grozdja potomke Stare trte iztisnili korejsko vino miru

Po nedavni Večerovi analizi je Igor Jurišič najbolj aktiven mariborski mestni svetnik. Predsednik Stranke mladih - Zeleni Evrope je zaposlen na Zavodu za mladinsko popotništvo, ki se skupaj s Popotniškim združenjem Slovenije ukvarja z vodenjem mreže mladinskih prenočišč, mladinskimi projekti, prostovoljstvom, zelenim turizmom, s hostli in še čim. Soustanovitelj zavoda je tudi Študentska organizacije UM, v kateri je Jurišič deloval kot študentski funkcionar.

Kot mestni svetnik je v tem mandatu najbolj ponosen na ukinitev vinjet na hitri cesti med Hočami in Pesnico. "To je deset let obremenjevalo mestno jedro, zdaj se je pretok prometa skozi mesto zmanjšal. Če je recimo projekt Saše Arsenoviča, da naredi majhen most za pešce, je meni uspelo priti do velikega, štiripasovnega mostu čez Maribor, ki je bil prej namenjen izbrancem z vinjeto," navrže Jurišič. Rodil se je v Mariboru, odraščal je v Rušah. V mesto ob Dravi se je preselil med študijem in diplomiral na ekonomsko-poslovni fakulteti. Uradno je občan Maribora postal pred štirimi leti, a je tukaj dolga leta živel že prej. Srečali smo se v Trustu, v bližini njegove pisarne. Pil je črni čaj z mlekom.

Po Večerovi analizi ste najbolj aktiven mariborski svetnik. Kaj je razlog za to? Kontaktirajo z vami volivci in dajejo pobude? Si vi želite biti videni in slišani, da upravičite izvolitev?

"Kombinacija vsega. Precej je pobud volivcev s področja okolja. Kar nekaj je bilo pobud glede črnih odlagališč in podobnih svinjarij, ki se še vedno pojavljajo v Mariboru. Sem pa tudi edini v naši svetniški skupini, kar pomeni, da se ne morem zanašati na koga drugega ali si s kom razdeliti dela. Lotevam se tem, ki sem se jih dotaknil tudi na volitvah. Na naslednjih lokalnih volitvah želim jasno povedati, kaj je bilo obljubljeno in kaj postorjeno. Zakaj recimo nekatere stvari niso urejene in kaj je treba urediti za naprej."

Kateri projekt želite rešiti v zadnjem letu tega mandata?

"Gre za problem podfinanciranja Maribora. Občine v Sloveniji imajo obveznosti, ki jim jih z zakoni nalaga država, in svoje financiranje. Ti dve zadevi nista neposredno povezani. Financiranje prihaja iz dohodnine, obveznosti pa nalaga zakon. Lahko se zgodi, da kaka občina dobiva presežek s financiranjem, pri Mariboru pa je ravno obratno. V Mariboru letno zmanjka približno 25 milijonov evrov, kar je v štirih letih okoli 1000 evrov na Mariborčanko in Mariborčana. Ne gre za zlonamerno politiko te, prejšnje ali katere druge vlade, ampak za sistem, ki je nevzdržen. V mestnem svetu se prepiramo o tem, ali bomo delali to ali ono, namesto da bi naredili vse, kar je treba. Februarja lani sem župana pozval, naj ukrepa, naj s tem sooči takratnega predsednika vlade Marjana Šarca. Gre za sistem, ki je zelo blizu opisu kaznivega dejanja izsiljevanja, pri katerem ima nekdo vzvode moči, drugega pa prisili v to, kar je nemogoče narediti. Mesto se zadolžuje, izpeljujejo se projekti, če je evropski denar, sicer pa ne. Upam, da že pred koncem te vlade dosežem, da se ta problem, ki je krivica do Maribora, reši. Če je treba, bom stvari reševal tudi na sodišču."​

Letos ste dopolnili 50 let. Ste torej abrahamovec, ki vodi Stranko mladih ...

"... Zeleni Evrope."​

Verjetno ste zato že bili del kakšne polemike.

"Verjetno podobne polemike posluša tudi odgovorni urednik Mladine. Bistvo je, da se osredotočamo na mlade in na zeleno. Še vedno zastopam ista stališča, kot sem jih pred 20 leti, ko se je ustanavljala stranka. Če ne bomo vlagali v mlade, če ne bo stanovanj za mlade, kakovostnih delovnih mest in tako naprej, bomo s slovenskim proračunom financirali izobraževanje, v tujini pa bodo te mlade pobrali. Če ne znamo zadržati mladih v mestu in v Sloveniji, si delamo veliko škodo. Sedanji trend je treba ustaviti."

Kaj vam je v treh letih kot članu koalicije Saše Arsenoviča uspelo narediti za mlade?

"Moramo se zavedati, da sem zgolj eden znotraj koalicije. Sam nekaterih stvari ne morem izpostavljati. Pri projektu ukinitve vinjete za H2 moram recimo izpostaviti pomoč podžupana Sama Petra Medveda. Toda če zadeve ne bi zagnal, se ne bi nič premaknilo, kakor se prej deset let ni. Ena manjših zadev je bila uporaba parkirišča pod Pohorjem za rekreativce, to smo lahko rešili brez težav. Ko je začelo veljati plačljivo parkiranje pod postajo vzpenjače, so morali davek na rekreacijo plačevati tudi rekreativci, kar se mi je zdelo nevzdržno. Dosegli smo dogovor, da sta prvi dve uri brezplačni. Znotraj koalicije lahko dosegaš te male uspehe."

Spretni ste z besedami. Tudi na družbenih omrežjih se pogosto oglasite. Marsikdo vam očita, da ste populist, sploh zdaj v obdobju pandemije.

"Govorim stvari, na katere se spoznam. Če bi blefiral, bi ljudje to opazili. Tudi jaz bi to opazil, kar mi ne bi bilo všeč. Populizem je pumpanje, če se lahko tako izrazim. Nerad mlatim prazno slamo. A če me kaj zaskeli, kot recimo upravljanje države z epidemijo, se moram oglasiti. Ne govorim o vseh ukrepih, ker so bili marsikateri na mestu, številne države so imele strožje ukrepe, govorim o komunikaciji. Ko predsednik vlade pove, da so epidemijo razglasili zaradi lažjega obvladovanja zdravstvenih razmer in se ne bo nič bistveno razglasilo, potem pa 58 minut kasneje na twitterju napove policijsko uro ... to se ne počne na tak način. Če bi počeli kot v Avstriji, kjer ljudem povedo, da bodo čez nekaj dni naredili to in ono, naj se ljudje pripravijo, trajalo bo toliko časa, bi bili ljudje manj nervozni. Moral sem poslati dopis ministru za zdravje, ko so uvajali PCT, ker je bil ta ukrep napisan tako 'šlampasto'. Promocija cepljenja je potekala na način, ki je ljudi odvračal od cepljenja. Ministrstvu sem poslal predlog, naj promocijo delajo ljudje, ki jim zaupaš, recimo osebni zdravniki, ne pa pevci ali smučarji."

Leto 2022 bo leto volitev. Na katerih boste kandidirali?

"Zagotovo bom kandidiral na lokalnih volitvah, kot županski kandidat pa bom skušal predstaviti projekte, ki bi jih izvedel kot župan. To sem znotraj koalicije povedal tudi Saši Arsenoviču. Z listo bomo skušali čim več ljudi spraviti na mesta v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Glede državnozborskih volitev smo v pogovorih. Če bi se jih lotili sami, bi tvorili ostanek, a tega nočemo, zato iščemo stranko, s katero bi lahko zastavili štiriletni program. Radi bi prakse, ki so se v zadnjem letu in pol začele dogajati, anulirali in se utirili, kjer smo lani spomladi iztirili."

Koliko potovanj je za vami in koliko potujete sedaj?

"V mrtvilu, ki je nastalo v zadnjem letu in pol, sem skušal ohranjati stik s tujino. V potovanjih se je ogromno spremenilo. Upam, da se bo zgodilo, kot je rekel Winston Churchill, da je prevelika škoda, če se iz tako velike krize ne bi nič naučili. Do sedaj sem prepotoval okoli 80 držav. Celotno Evropo, lep del Azije, del Latinske Amerike, Severno Ameriko in nekoliko manj Afriko. Kamorkoli greš, se nekaj naučiš in spletaš vezi."

Pred leti ste povezali nepovezljivo, Severno in Južno Korejo.

"To me je dodatno spodbudilo. S sadiko, potomko najstarejše trte na svetu iz Maribora, smo zbližali to, česar v praksi in teoriji ni bilo mogoče zbližati. Leta 2017 smo se s podporo Mestne občine Maribor in podžupana Saše Pelka ter mestnega viničarja Staneta Kocutarja odločili, da v vsako od Korej ponesemo potomko. Skupni cilj je, da bi iz grozdja z obeh strani 38. vzporednika iztisnili korejsko vino miru. Izvedel sem, da je to edini projekt iz tujine, ki je vplival na sodelovanje držav. Oboji imajo namreč doktrino, da stvari rešujejo sami, to so pa sprejeli oboji, vedo drug za drugega, celo na trgatvi Stare trte sta bila skrbnika iz Pjongjanga in Seula. To je bil za Maribor in Slovenijo dogodek, s kakršnim se ne morejo pohvaliti druge države. Potomki lepo uspevata. Upam, da nam bo prihodnje leto to grozdje uspelo spraviti na skupno mesto. Če ne bi bilo pandemije, bi to naredili že prej. Ko kdo pravi, da smo majhni in nič ne moremo, nima prav. Če je ideja velika, ni nihče premajhen."

Kakšne so vaše želje za Maribor?

"Zelo sebično bi bilo, če bi povedal, kaj si želim sam. Rad bi, da uredimo financiranje Mestne občine Maribor, kot je treba. Takrat bo marsikatera neizpolnjena želja lahko uresničena."