V prostorih Lovske zveze Maribor na Tržaški cesti 65 smo se srečali z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom. Sejna soba je polna lovskih trofej: muflon, divji petelin, šakal, divji prašič, jelen in vidra ... Lovski dermoplastični preparati bodo kmalu razstavljeni na eko točki Štajerske, ki jo bo Lovska zveza Maribor uredila do konca leta. Prav letos bodo lovci s Štajerskega obeležili sto let organiziranega lovstva na mariborskem območju. Lovska zveza Maribor na območju Maribora, dela Slovenskih goric, Kozjaka in Pohorja šteje okoli 2200 lovk in lovcev, ki so člani 45 lovskih družin.
Kakšno vlogo ima kava pri lovcih? Jo spijete pred lovom?
"Pred lovom se običajno zberemo na določeni točki. Ker gre običajno za zelo rano uro, se zberemo na kakšni bencinski črpalki, kava je obvezna, za nekatere sok. Da takoj razbijem stereotip o alkoholu: bili so časi, nekateri rečejo zlati časi, ko se je kaj spilo, a če smo pošteni, alkohol in orožje ne gresta skupaj."
Udeležence lova pogosto obravnavajo inšpektorji in policisti.
"Seveda. Zavedati se moramo lastne odgovornosti, kaj se lahko zgodi, strelno orožje je lahko nevarno, lahko pride do nesreče in problemi so lahko še večji, če bi bil prisoten tudi alkohol. Kontrole so lahko policijske ali inšpekcije, napovedane ali nenapovedane, a glede tega se ne obremenjujemo. Ozaveščeni smo, poznamo pravila. Seveda se lovci družimo tudi po lovih, takrat ni nič narobe, če kdo spije kakšen kozarec, a orožje mora biti pred tem varno spravljeno."
Druženj je bilo v zadnjem letu verjetno manj? Kako je bilo s skupinskimi lovi?
"Koronavirus je posegel tudi v lovstvo, spremenil se je način lova. Skupni lovi niso bili prepovedani, bilo je podano priporočilo, da se izvajajo v čim manjši obliki, predvsem tam, kjer je možnost pojava škode ali kaj podobnega. Upoštevati je treba priporočila NIJZ-ja, pred lovom in po njem ni druženja. Lovskih druženj, ki so tradicionalna in prijetna, zdaj ni."
So spremembe zaradi epidemije vplivale na dosežene cilje lovskih družin?
"Načrt odvzema iz lovišča smo kljub koronakrizi izpeljali optimalno, do 95-odstotno na našem območju. Manj je bilo odvzema pri mali divjadi, gre za zajca in fazana, tu problema ne bi smelo biti, ker je male divjadi zaradi različnih dejavnikov v naravi le za vzorec. Pri malih zvereh, lisicah, jazbecih in parkljasti divjadi, srnjadi, divjem prašiču, jelenjadi in gamsih pa se je oddelalo v okviru načrtovanega."
"Ljudje ne vedo, kaj lovci vse počnemo in zakaj. Lovec ne postaneš, lovec se rodiš"
Lovci ste vsak dan v gozdu in v naravi nasploh. Ste v zadnjem letu opazili kaj novega v tem okolju?
"Zadnje leto je pokazalo, da ljudje radi preživljajo prosti čas v naravi. Pojavil se je večji pritisk na okolje, ljudje množično obiskujejo naravo, zlasti družine s psi ... Poudariti moramo, da je to za okolje lahko moteče, če se sprehajalci ne držijo norm. Dogaja se, da ljudje hodijo po gozdovih in travnikih nekontrolirano, da spuščajo pse brez nadzora in zunaj lastnikovega vidnega polja. Ne le da pri tem psi preganjajo divjad, ampak smo imeli zadnja tri leta veliko primerov pasje kuge pri lisicah. Ta virusna bolezen je nevarna za pse, če niso cepljeni, velika je možnost pogina ali pa je zdravljenje dolgotrajno in drago. Poudariti moram tudi, da se v naravi preveč smeti. Ne razumem ljudi, ki ne morejo domov odnesti prazne embalaže, če so v gozd prinesli polno. Lovci nikogar ne preganjamo iz naravnega okolja, veseli smo, da so ljudje v naravi, a naj se držijo osnovnih meril. Če imajo radi domače živali ali sami sebe, morajo razumeti, da imamo mi radi divjad in da tudi ona potrebuje skrb in zdravo okolje."
Kako je na vse skupaj reagirala divjad?
"Spremenila je svoje navade, prilagodila se je situaciji. Podnevi ni več veliko srnjadi na paši, divjad je postala bolj nočna, na plan prihaja v poznem mraku in ponoči, zato jo je težko opazovati, šteti in v končni fazi tudi loviti."
Kolikšno je zanimanje za lovstvo pri nas?
"Letos izobražujemo številno generacijo, 54 pripravnikov in pripravnic obiskuje teoretični del izobraževanja, prejšnja leta so imele skupine od 35 do 40 kandidatk in kandidatov. Opažamo tudi, da se izboljšuje javno mnenje o lovstvu. Pred kakšnimi desetimi leti je bila naklonjenost lovstvu slabša, zdaj pa gre v pravo smer. Nekdo bo rekel, da tako govori lovec, a je res, to je prava smer. Veseli nas tudi, da so kandidati iz generacije v generacijo mlajši. K temu pripomore Srednja lesarska šola Maribor, ki izobražuje na smeri gozdar-lovec, tudi tam dobimo primeren in dobro izobražen kader, ki pride k nam na zaključni izpit. Veseli nas, da v naše vrste stopajo tudi dekleta. Kažejo se boljši časi."
Za lovstvo je potrebna potrpežljivost, treba si je vzeti čas. So se trendi lovstva spremenili, ko se nam vseskozi nekam mudi?
"Lovstvo je specifično, ker v določeni meri ostaja tradicionalno. Seveda gre naprej s tehniko, načinom razmišljanja, sprejemanja informacij, dojemanja, a še vedno moraš imeti 'zicleder', predvsem takrat, ko si na preži, ko opazuješ. Na preži nisi samo zaradi odlova, tam si tudi, da opazuješ, spremljaš populacijo divjadi, njeno zdravstveno stanje, spolno razmerje, segment odstrela je zelo majhen, vsega drugega je bistveno več. In to je tisto, kar lovce dela to, kar naj bi bili. Marsikdo ne želi slišati, da smo lovci naravovarstveniki, a to dejansko smo. Spomnim se karikature, ki je krožila po spletu. Nekdo za govorniškim pultom je vprašal, kdo je proti lovu, in je množica dvignila roko. Potem je bilo vprašanje, kdo bo pozimi hranil divjad, pa jih je roko dvignila tretjina. Sledilo je vprašanje, kdo bo plačal škodo, ki jo povzroči divjad, pa nobeden ni dvignil roke. Ljudje ne vedo, kaj lovci vse počnemo in zakaj. Lovec ne postaneš, lovec se rodiš. Izpit lahko opravi vsak z malo truda in zanimanja, vprašanje pa je potem način življenja, saj moraš biti kot lovec predan temu poslanstvu."
Zadnje dni vam je popestril medved, ki se potika po Pohorju in Kozjaku. Menda sta celo dva?
"Zagotovo trditi, da sta dva, je nemogoče, ker nimamo DNK-analize. Medved se na območju Pohorja pojavi skoraj vsako leto. Letos je to malo bolj evidentno, ker je bil posnet s kamero, bil je viden, napravil je škodo na čebelnjaku, lovskih napravah. Treba je biti pozoren, pazljiv, a naj vas medved ne odvrne, da obiščete naravo. Normalno gibanje, normalno glasno, bo preprečilo srečanje, tudi on se bo umaknil, saj nas ne želi srečati, kot mi njega ne."
Čeprav je majhna verjetnost, da bi ga srečali, nas zanima, kaj storiti v primeru, ko naletimo na divjad ali celo medveda?
"Res je malo možnosti, da srečamo zveri in drugo divjad, saj imajo neverjetno razvita čutila, predvsem vonj in sluh, nekatere celo dober vid. Živali se pravočasno umaknejo. Kaj narediti? Ob srečanju z medvedom se umaknemo v smeri prihoda, s seboj se začnemo pogovarjati, da nas sliši in opazi, če smo ga presenetili, a brez hitrih gibov. Ne skušajmo mu ubežati, če ni kritja na nekaj metrih, saj nas bo v nekaj skokih ujel, doseže hitrost do 50 kilometrov na uro. V eni noči lahko prehodi nekaj deset kilometrov. Pot gibanja spremljamo po sledeh v blatu, snegu in po storjeni škodi. Po uničenem čebelnjaku so medveda v Podvelki ujeli na kamero, Lovski družini Boč na Kozjaku je raztreščil krmišče, bil je tudi čez mejo."
Kakšna je vaša želja za Maribor?
"Želim si, da sprehajalci narave ne onesnažujejo, da se zavedajo, da niso sami v tem okolju, ampak da smo ljudje prišli v okolje nekoga drugega. Za mlade, ki jih lovstvo zanima, smo vedno na voljo. Ob rednih izobraževanjih za pripravnike in lovske čuvaje skrbimo za izobraževanja ostalih lovcev, vsako leto obdelamo od 15 do 20 tem. Mogoče pa kdo odkrije, da je lovstvo njegova skrita želja, ki ni le hobi, ampak način življenja."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
