Godba veteranov Štajerske je bila na pobudo Ervina Hartmana ustanovljena leta 2002 in deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Pošta Maribor. Je edini tovrstni orkester v Sloveniji. V sosednji Avstriji je ni, 50-članski pihalni orkester sestavljajo godbenice in godbeniki iz dvajsetih godb s širšega območja Maribora, tretjina iz avstrijske Štajerske. V letih 2023 in 2024 so posneli večje število koračnic, katerih skupna značilnost je kulturnozgodovinsko sporočilo. Na novi zgoščenki Historični marši jih je sedemnajst. Najstarejša koračnica je Marš finske konjenice iz leta 1630, večina jih je iz 19. in 20. stoletja. Zadnja skladba na zgoščenki je himna mesta Maribora, ki je bila prvič izvedena leta 1862, tokrat pa je prvič predstavljena v izvedbi godbe in dveh moških pevskih zborov.
Gre za zanimiv izbor koračnic, ki so bile v preteklosti predvsem spremljevalke vojaških formacij. Najstarejša posneta koračnica je umeščena v obdobje tridesetletnih vojn (1618–1648) in je delo neznanega avtorja. Skladbe so delo odličnih glasbenikov in skladateljev z obsežnimi in v nekaterih primerih izjemnimi opusi drugih glasbenih oblik. Na zgoščenki je tudi Beethovnova koračnica Marsch der Yorckschen Korps. Zelo zanimiva je koračnica Bersaglierov z naslovom Flip flop, ko glasbeniki med izvajanjem tečejo. Na posnetku najdemo še koračnico The Washington Post, ki je ena najbolj priljubljenih v Združenih državah Amerike in tudi drugod. Omeniti je treba Marche des Grenadiers švicarskega skladatelja E. J. Dalcrozeja, ki je razvil Dalcrozejevo evritmiko. Ta je vplivala na skladatelja in pedagoga Carla Orffa (Carmina Burana).
Koračnice Gasilska moč se dirigent Ervin Hartman spominja iz časov, ko je prišel h godbi. Je nepogrešljiva v programu parad. Leta 2024 je bila razglašena za uradno protokolarno koračnico Gasilske zveze Slovenije. Hartman je za zgoščenko Historični marši prispeval svojo leta 1977 napisano Spomladansko koračnico. Med najatraktivnejšimi je koračnica Narodni heroji iz nekdanje skupne države, ki jo je napisal Ferdo Pomikalo, dirigent in aranžer številnih uspešnic zabavne glasbe. K avtorjem koračnic moramo dodati skladatelja, dirigenta aranžerja, pozavnista in tekstopisca Vinka Štrucla. Bil je vodja Orkestra slovenske policije in je zanj priredil Prešernovo Zdravljico Stanka Premrla. Na novi zgoščenki lahko prisluhnemo še koračnici Pozdravljena, Slovenija.
Himno je naše mesto dobilo leta 1862 v duhu tedanjega čitalniškega gibanja. Besedilo je napisal dr. Lovro Toman, uglasbil pa Janez Miklošič. Priredbo za pihalni orkester in moški zbor je delo Vladimirja Mustajbašića, sodelovala sta moška zbora KUD Pošta Maribor z zborovodkinjo Alenko Korpar in Slave Klavora z zborovodkinjo Branko Janc Radmilovič.
Muziciranje in druženje glasbenikov veteranov ima širši kontekst, saj s svojimi navdušujočimi izvedbami v svojih projektih dokazujejo kulturno poslanstvo in s tem pomembnost delovanja. Posebna vrednost je čezmejno sodelovanje, kar bistveno širi prostor delovanja godbe.
