Barbara Bradač
Na območju nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) v Melju želi mariborska občina kupiti nekaj nepremičnin in s tem revitalizirati ta del mesta. Na pogorišču tekstilne industrije so sčasoma vzniknila nova podjetja z različnimi dejavnostmi (od plesne šole, čistilnega servisa, dveh velikih zbiralnikov goriva, proizvodnje sedežnih prevlek in notranjosti za avtomobile do prodaje frizerske in kozmetične opreme, izdaje gradbenega materiala ...), območje ni pusto, a še vedno zaradi velikih praznih in propadajočih nekdanjih proizvodnih stavb daje vtis zapuščenosti.
Mariborska občina načrtuje nakup nekaterih nepremičnin na tem območju (glej okviren zemljevid), a stavbe so v izjemno slabem stanju. Zdaj za kupnino še nima denarja, prav tako še nima ocene, koliko bi bilo treba vložiti, da bi bile stavbe primerne za oddajo v najem.
Najodličnejši primer industrijske stavbne dediščine
Nepremičnine po neuspešnih prodajah v stečajnem postopku prodaja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Stečajni upravitelj podjetja MTT Tekstil Milorad Vidović je neuspešno prodajal celotni kompleks nepremičnin v Melju oziroma 19 parcel na dobrih 44 tisoč kvadratnih metrih. Že pred nekaj leti so v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) prepoznali nevarnost, da se najodličnejši primer industrijske stavbne dediščine v Sloveniji razdrobi in uniči. Delno se je to kljub njihovemu opozarjanju tudi zgodilo. Po treh neuspešnih prodajah celotnega kompleksa je DUTB oktobra 2019 odkupil le štiri parcele velikosti 27.729 kvadratnih metrov in zanje plačal 1,454.400 evrov.
Stečajnemu upravitelju jih ni uspelo prepričati, da bi odkupili celoten kompleks, zato je prodajo preostanka nadaljeval. V začetku leta 2020 je preostalih 15 parcel velikosti 16.388 kvadratnih metrov za 550 tisoč evrov kupilo podjetje SGD, splošna gradbena dela Boris Žižek, s. p., vključno z dobrimi deset tisoč kvadratnimi metri neposredno ob Oreškem nabrežju, med stavbami je kupil tudi nekdanjo kotlovnico MTT. Živahno je na tem območju prav zaradi čistilnih in obnovitvenih del, ki jih izvaja. O načrtih s temi nepremičninami pa Boris Žižek še ne želi govoriti.
Mestne nepremičnine bi odštele četrt milijona evrov več
Pri nakupu nepremičnin v stečajnem postopku, ki jih je stečajni upravitelj prodajal od decembra 2016, mariborska občina ni sodelovala, se pa zdaj dogovarja z DUTB, da bi od njih odkupila štiri parcele s stavbami. Občinska družba Mestne nepremičnine bi za to plačala 1,75 milijona evrov, kar je 245.600 evrov več, kot je odštel DUTB.
Pri tem potencialnem nakupu skrbi več stvari. Prva je, da so na strehah postavljene sončne elektrarne oziroma sončne celice, za katere je bila najemnina vplačana 25 let vnaprej in se izteče leta 2036. "S tem dejstvom smo seznanjeni in to je nekaj, kar prevzemamo skupaj z nepremičninami," pravijo na občini. Po poteku najemne pogodbe mora sončne celice odstraniti najemnik, a obstaja bojazen, da podjetje prej dejavnost konča in se strošek razgradnje prenese na lastnika, torej občino.
Denarja za nakup in ocene stroškov še nimajo
Kljub dokapitalizaciji Mestne nepremičnine za to še zmeraj nimajo denarja za kupnino, tudi kredita, po naših informacijah, jim še ni uspelo pridobiti. Stavbe so ogromne in slabo vzdrževane, za oddajo v najem jih je treba vsaj osnovno sanirati. Tudi na občini še nimajo ocenjenih stroškov vzdrževanja ter stroškov ureditve industrijskih hal in prostorov. So pa že pred dvema letoma odgovarjali, da vidijo velik potencial v kompleksu nekdanjega MTT v Melju.
"Imamo nek okviren vsebinski koncept za to nepremičnino in širše območje. Mestotvornih vsebin, s katerimi bi lahko dali novo življenje ne le temu industrijskemu kompleksu, ampak celotnemu degradiranemu predelu Melja, je veliko: od kulturnih, mladinskih, podjetniških, izobraževalnih do drugih urbanih dejavnosti. Lahko bi rekli, da vidimo tam nekakšen 'novi Maribor'. Podrobneje pa načrti še niso razdelani," so pojasnili na občini.
Ne želijo, da se kompleks razdeli med veliko različnih lastnikov
Analize torej še nimajo pripravljene. "Osnovni razlog, zakaj nakup kompleksa nekdanjega MTT, preden imamo zelo razdelane načrte z njim, je, da ne želimo, da bi se kompleks razdelil med veliko različnih lastnikov, ki bi videli vsak samo svoj interes, mesto pa hkrati ne bi več imelo vpliva na to, kaj se tam dogaja, in na razvoj tega dela mesta, ki je, menimo, za Maribor pomemben tako zgodovinsko kot tudi v prihodnosti."
Dodajajo še: "O revitalizaciji območja nekdanjega MTT moramo razmišljati v kontekstu dolgoročne vizije razvoja širšega območja Melja kot novega urbanega (ne več pretežno industrijskega) predela Maribora, predela z vsemi mestotvornimi vsebinami (stanovanji, delovnimi mesti, vrtci …) - novega Maribora. Računamo, da bomo objekte v sklopu MTT postopoma vračali v življenje, saj vemo, da so objekti zelo različni (na eni strani industrijske hale, na drugi pisarne) ter stari in slabo vzdrževani, zato o revitalizaciji razmišljamo v večletnem okvirju."
Ali so med mestotvornimi vsebinami tudi prostori za UGM, ki sicer razstavišče dobiva v sklopu Centra Rotovž? "Vemo, da Umetnostna galerija Maribor potrebuje dodatne prostore za svojo dejavnost. Nadomestitev manka primernih prostorov za različne umetniške, kulturne, alternativne … vsebine je gotovo eden od razlogov, ki osmišljajo nakup takšnega nepremičninskega kompleksa s strani občine oziroma občinskega podjetja. Tu so še potrebe po prostorih za prireditve, podjetniški inkubator … Ne nazadnje Maribor potrebuje tudi pravi urbani utrip in kreativno vrenje, ki lahko nastaja s koncentracijo vseh teh vsebin na skupnem prostoru," odgovarjajo na občini, kjer razmišljajo tudi o možnosti, da bi del kompleksa namenili vsebinam in programom Pekarne.
Nekdanji tekstilni inštitut ponovno na dražbi
Na nekdanjem območju Hutterjeve tovarne je bila leta 1947 ustanovljena prva raziskovalna ustanova v mestu - Tekstilni inštitut Maribor. To zgradbo je ministrstvo za izobraževanje lani na dražbi prodalo za 340 tisoč evrov podjetju Kica v lasti Kitajca Sang Weia. A kot so odgovorili na ministrstvu, so od pogodbe odstopili, ker je "kupec izkoristil možnost plačila kupnine v več obrokih, vendar je zamujal s plačilom prvega obroka kupnine kot tudi s predložitvijo bančne garancije za neplačani del kupnine, zato je MIZŠ po dodatno določenem primernem roku za izpolnitev zaradi neizpolnitve odstopilo od pogodbe".
Spomnimo, da se je Sang Wei pojavil že v nekaterih mariborskih zgodbah. Bil je četrtinski lastnik likvidiranega podjetja Vinmar, znan iz neuspešnega nakupa Vinaga, je še tudi polovični lastnik in sodirektor podjetja Vinag International, ki se je kot kupec oziroma posrednik pojavljal že v zgodbah o nakupu lokalne televizije RTS, pa tudi pri morebitnem prevzemu Aerodroma Maribor.
Ministrstvo stavbo prodaja na novi dražbi, ki poteka do 25. maja. Po njihovih besedah mariborska občina interesa za nakup te nepremičnine nikoli ni izkazala.
Po vzoru bilbao efekta
Oživljanje nekdanjih industrijskih območij ni nekaj novega, začne se s tako imenovanim bilbao efektom, ki je nastal, ko je bil pred skoraj 25 leti v postindustrijskem, devastiranem mestu Bilbao v Španiji z visoko stopnjo brezposelnosti zgrajen spektakularni muzej Guggenheim in ta od tedaj privablja ogromno tujcev, s tem pa je bilo ustvarjenih veliko delovnih mest in povečal se je bruto družbeni proizvod Baskije. Primerov je še več. V severni Evropi so se uspešne zgodbe spisale v okviru starih pristanišč, ki so jim uspešno vdahnili nove vsebine. "Vse bolj je opažen trend spreminjanja degradiranih območij, ampak ne več le s kulturnimi vsebinami, temveč s kombiniranimi vsebinami, od komercialnih, gastronomskih do kulturnih. Če so vsebine mešane in povezane, ta območja najbolj zaživijo," razmišlja Jure Kirbiš iz UGM, ki v maju v prostorih nekdanjega MTT pripravlja Eko 8, mednarodni trienale umetnosti in okolja.
O tem, da ima območje pogorišča tekstilnega velikana potencial, je prepričan tudi Kirbiš: "MTT je odlična priložnost za razvoj novih kreativnih industrij, povezanih z razvojem informacijskega sektorja." Je le deset minut s kolesom iz centra mesta, na prisojnem nabrežju Drave, kjer bi se lahko razvijale športne aktivnosti, blizu je Meljski hrib in vinorodni okoliš. Kultura bi bila lahko le ena od številnih dejavnosti, ki bi tam živele, razmišlja Kirbiš in poudarja: "Razcvet se ne bo zgodil z danes na jutri, ampak ob primernem aktivnem vzpodbujanju, urejanju prostorov, ki bi bili privlačni, se razcvet sčasoma lahko zgodi."
Eko 8 - Pismo za prihodnost
Umetnostna galerija Maribor v nekdanji tovarni MTT v Melju napoveduje ponovni zagon mednarodnega trienala umetnosti in okolja, ki bo svoja vrata odprl 21. maja. Vse do 18. julija bosta v prostorih nekdanje tovarne MTT velika mednarodna razstava in vrsta spremljajočih dogodkov. Trienale bo predstavil projekte okoli 30 mednarodnih umetnikov. Umetniški vodja Eka 8 je Alessandro Vincentelli, neodvisni kustos iz Velike Britanije, ki je trienale naslovil Pismo za prihodnost. "Pismo za prihodnost je predstavljeno na mestu, kjer je nekoč stotine delavcev s skupnim namenom tkalo blago. Znotraj teh zidov zdaj odmevajo in se združujejo glasovi in vizije umetnikov širokega generacijskega razpona, ki skupaj opozarjajo na ekološko krizo, s katero smo danes vsi soočeni," pojasnjuje Vincentelli. V velikih halah tovarne v Melju bo na ogled razstava z naslovom Pismo za prihodnost.
Hutter in delavci si zaslužijo ohranitev spomina
Boris Hajdinjak, zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor, je ob prihajajočem dogodku Eko 8, ki bo potekal na lokaciji nekdanje tovarne MTT v Melju, zapisal zgodbo o nastanku in razvoju te ikonične tovarne. "Maribora, kot ga poznamo, ne bi nikoli bilo, če te tekstilne industrije v Mariboru ne bi bilo. Ta tekstilna industrija je omogočala preživetje. Do leta 1939 je število zaposlenih naraslo na okoli 1500 delavcev, ki so predstavljali petino od 7452 zaposlenih v mariborski tekstilni industriji, sicer največjem središču te industrije v Jugoslaviji," poudarja Hajdinjak.
Simbolno pa pripoveduje tudi zgodovino o odnosu do delavcev. V Melju se je pred drugo svetovno vojno začel razcvet mariborske tekstilne industrije, najbolj zaslužen za to pa je bil Josip Hutter, čeprav njegova tovarna ni bila prva tekstilna tovarna v Melju. Hutter je bil znan po spoštljivem odnosu in tudi po tem, kako je Maribor sprejel tujce v mesto. "Hutter, ki je bil kočevski Nemec, in Marko Rosner, Jud, sta prinesla znanje in razvoj," pravi Hajdinjak. Meni, da bi bilo treba vsaj del teh stavb nujno ohraniti v spomin na nekdanjo dejavnost in z njo povezan razvoj. "Hutter in delavci Hutterjeve tovarne si to zaslužijo," sklene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
