Jana Juvan
Finski profesor dr. Heikki Ruskoaho, ki mu je Univerza v Mariboru podelila častni doktorat za zasluge pri snovanju programa mariborske medicinske fakultete, ima tudi častni doktorat budimpeške univerze Semmelweis University. Je vodilni strokovnjak na področju molekularne farmakologije ter profesor farmakologije in razvoja zdravil na farmacevtski fakulteti v Helsinkih, sicer pa ekspert za zdravljenje srčnih in žilnih bolezni. Svoj čas je bil dekan medicinske fakultete v Oulu in rektor Univerze v Oulu. "Seveda sem zelo ponosen in hvaležen za to priznanje pa tudi za vse gostoljubje v vseh teh letih," nam je dejal ob prejemu častnega doktorata.
Kako v teh 15 letih, odkar prihajate v Maribor, ocenjujete napredek tukajšnje medicinske fakultete?
"Zelo sem impresioniran nad tem, koliko so dosegli na področju univerzitetnega življenja in znanstvenih raziskav. Njihov nivo je zelo visok. Ne nazadnje v izobraževanju medicinskega osebja moraš biti dober, temelji namreč na direktivah EU, ki jim moramo vsi slediti. Vsi zdravniki morajo imeti enake sposobnosti in znanja. Seveda je potem razlika med zdravniki, ki zaključijo študij - tako kot pri vseh strokah. Program je zelo podoben našemu, a tako kot mi so ga tudi oni z leti spreminjali."
Tudi sami ste bili radodarni do mariborske medicinske fakultete, pred dvema letoma je prav od vaše univerze dobila v dar simulatorje za dentalno medicino, ki jo želijo tu vpeljati kot študijski program.
"Tukajšnji ljudje so zelo aktivni. Trudijo se za sodelovanje in vzdrževanje stikov. Kot dekan sem nastopil leta 2001 in takrat me je dekan dr. Ivan Krajnc spraševal o našem kurikulumu. Vem, da so obiskali še več univerz, zato smo bili presenečeni in tudi ponosni, ker so si prav naš model vzeli za zgled pri ustanavljanju svoje fakultete. Od takrat smo naredili že veliko sprememb v kurikulumu, ker ga ves čas nadgrajujemo. Usmerjamo se bolj v skupinsko učenje in seminarje ter v manj klasičnih predavanj, tako da je več časa za diskusijo."
Finska oziroma Skandinavija nasploh je pogosto vzor slovenskim institucijam, tudi v zdravstvu. Kako pa sami ocenjujete vaš zdravstveni sistem, kako zadovoljni ste z njim?
"Trenutno je to na Finskem zelo pereče vprašanje. Vlada se je namreč odločila za socialno-zdravstveno reformo, ki pomeni eno večjih sprememb v zadnjih 15 letih. O tem bo še pred koncem marca glasoval naš parlament. Ta zgodba je dolga, vleče se že vrsto let. Več vlad je že poskušalo reformirati socialno-zdravstveni sistem. Ključna težava je, da ljudje čakajo tudi po tri mesece, šest mesecev na zdravstvene storitve na primarni ravni. Sploh v ruralnih predelih je pomanjkanje zdravnikov, veliko je torej nesorazmerje med območji v državi, dostopnost do storitev ni enaka za vse paciente na Finskem. Sploh ljudje, ki so revni, upokojeni, brezposelni, imajo težave zaradi neenakega dostopa. In pa tisti, ki živijo v manjših krajih, vaseh z 2000 prebivalci recimo. Reforma gre zdaj v to smer, da bi 18 okrožij skrbelo za zdravstvene domove in tudi specialistično oskrbo. Hkrati bi skrbeli še za socialo. Tako za financiranje tega kot za zdravstvene in socialne storitve."
"Dostopnost do storitev ni enaka za vse paciente"
