Festival Lent že drugo leto živi v okrnjeni obliki, s pretežno domačimi izvajalci, brez glavnega odra, skupnih vstopnic Lent, Sladolenta, ognjemeta, VIP-šotora, after partyjev in celo skorajda brez dežja. Kako doživljate koronsko izvedbo festivala?
"Pozna se, da nimamo velikega odra. Če bi ga imeli, bi lahko ob kapaciteti 3000 ljudi nanj spravili 2000 oseb in pri razprodanih koncertih prodali neprimerno več. Takega odra nismo upali graditi, ker se ni niti približno vedelo, kaj bo s korono. Imamo pa debel fascikel različnih navodil in dovoljenj. Strašansko težko je na ta način načrtovati festival. Seveda ga lahko najprej s tistimi, ki so nam najbližji, nismo namreč vedeli, kako se bodo druge države obnašale, kako bodo izvajalci lahko pripotovali k nam. Korona nam je prinesla nenavadne okoliščine, morali smo improvizirati, ampak v tem smo dobri že vseh teh skoraj 30 let."
Z julijskimi in zlasti avgustovskimi koncerti ste se približali željam ustanoviteljice, ki zahteva dogajanje vse poletje. Kakšen odnos imate trenutno z županom Arsenovičem, potem ko ste (bili) z njim zaradi želene spremembe koncepta festivala na bojni nogi?
"Če nekdo zagovarja svoje argumente, težko rečem, da je na bojni nogi. Res pa je, da so na eni strani želje, na drugi strani stroka, in normalno je, da pride do kresanja mnenj. Župan me je ravno danes (v četrtek, op. p.) zjutraj poklical in rekel je, da je v mestu perfektno, da vse živi. Enako podžupan Medved. Krasno, nič drugega mi ni treba slišati. Očitno je politika opazila, da je v mestu živahno in lepo, še posebno po tem, kar se nam je dogajalo skozi korono. Če je v mestu med festivalom super, se bomo lahko pogovarjali, kako vse to ostane oziroma se še nadgradi. Saj, vsak se lahko moti. Lahko se motim jaz skozi svojo stroko, lahko se moti župan, ampak dialog je tisti, ki nas bo popeljal naprej. Če pa se bo ustanovitelj odločil, da česa ne bo, sem bolj ali manj nemočen, lahko dam svoje argumente, ampak odločitev je na koncu njegova."
Zakaj vztrajate, da festival ostane v strnjeni obliki na začetku poletja?
"Tu se spuščamo v stroko, o kateri kar nekaj vem. Če govorimo o dogajanju samo v nekaj poletnih vikendih, to ni festival. Festival mora biti strnjena oblika, ki se lahko potem podaljša, in tu smo se z občino našli. Saj tudi že prej ni bila težava, da bi kaj naredili v tej smeri, če bi za to seveda bil denar. Ne vidim pa možnosti, da bi dogajanje tako na gosto potekalo celo poletje, ker ne bi bilo sredstev, konec koncev bi se morda ljudje tudi zasitili. Bo pa več poletnega dogajanja upravičenega šele v pokoronskih časih, če bo Zavodu za turizem iz avstrijskega bazena, ki šteje vsaj 500.000 ljudi, z zanimivimi gastronomskimi in doživljajskimi programi, o katerih nenehno govorim, uspelo privabiti množico obiskovalcev in bodo tukaj tudi drugi turisti. Zdi se mi, da smo s festivalom na pravi poti, saj nam tudi sedaj, ko imamo manj mednaroden program, uspe vsak dan napolniti prizorišča. Še vedno tudi zagovarjam delitev, da je mesto tisto, ki ureja infrastrukturo, mi smo tisti, ki naredimo kvaliteten program, Zavod za turizem pa poskrbi za turiste, promocijo, gostinsko ponudbo, povezovanje in tako naprej. Ko te tri stvari funkcionirajo, se pišejo zgodbe o uspehu. Imam občutek, da bi se to v prihodnosti lahko zgodilo tudi s Festivalom Lent. Po razgovoru z novim vodstvom zavoda se kažejo dobri obeti, mora pa mesto, če želi ustrezno promocijo, zavodu za to seveda zagotoviti več denarja. Če gradiš tovarno, je vsem jasno, da moraš imeti sto enot sestavnih delov, sicer stvar ne funkcionira. Pri kulturi in turizmu pa ljudje mislijo, da se da z 20 odstotki narediti vse. Ne da se."
"Mi se ne smemo iti komercialnih pop koncertov, to ni naše poslanstvo, mi ljudi izobražujemo"
Kakšen bo Festival Lent v letu 2023, ko ne bo prenovljen le Vojašniški trg, ampak predvidoma tudi Rotovški trg ter promenadi Lenta in Mestnega parka?
"Ko mi bodo znali povedati, na kak način bo urejeno mesto, bom lahko hitro povedal, kje bodo prizorišča in kako bodo stvari krožile. Veliko je odvisno od tega, kako bo narejena nova promenada Lenta. Srčno upam, da bo lična in dovolj široka, da se bodo gostinci lahko razširili. Dejstvo pa je, da bo festival moral biti to, kar je v bistvu že danes. To zagovarjam in težko me kdo prepriča o nasprotnem. Torej, bistveno je vzdušje, ki ga v Mariboru vidimo tudi danes - ko se sprehodiš skozi center in je povsod prijetno, saj se za vsakim vogalom kaj dogaja. Medtem se o nastopajočih zvezdah težko pogovarjamo, saj so postale tako finančno oddaljene, da je zelo težko z našim proračunom narediti kaj v tej smeri. Da bi festival razumeli samo kot posamični dogodek, recimo koncert? Hja, lahko tudi, vendar brez te prijetnosti v času strnjenega dogajanja v mestu sam festivala ne vidim."
Občina planira tudi nov stalni plavajoči oder. Nedavno je bil mišljen pred Hišo Stare trte, nazadnje je župan govoril celo o desnem bregu Drave, ker da je tam primernejša brežina za postavitev tribun. Kje pa ga vidite vi? Velikokrat se vam kolca po stari lokaciji pri Vodnem stolpu ...
"Pozna se, da ni Glavnega odra, ki je bil simbol festivala in nas je razlikoval od drugih, a to je za nami. Upam, da bodo strokovnjaki našli neko varianto. Če bodo oder umestili na desni breg, je treba razmišljati, kje bodo ljudje parkirali, kakšni bodo dostopi do prizorišča in odra, kakšen valobran bo pri tem treba narediti, računati je namreč treba na stoletne vode reke Drave. To je zelo zahteven inženirski projekt. Tudi pri manjšem plavajočem odru, ki je bil mišljen pri Stari trti, je treba razmišljati o logistiki. Mi nimamo nič proti tem načrtom, smo pa sami na podlagi strokovnih izkušenj Glavni oder locirali pri Vodnem stolpu z razlogom, ker smo bili s stolpom zaščiteni. A znanost in stroka sta danes zmožni narediti marsikaj. Gotovo pa vse to zelo poceni ne more biti."
Kam pa boste festival umestili prihodnje leto, ko bosta Lent in Rotovški trg gradbišče?
"Verjetno bomo z glavnim prizoriščem šli na Trg Leona Štuklja. Prizorišče bo tudi na Minoritih, ki bodo verjetno že zaključeni. Dogajalo se bo še po ulicah in trgih, kakšno prizorišče pa si bomo izmislili na novo. Nekatere lokacije že raziskujemo, morda se bo kaj zgodilo tudi na desnem bregu, a tega še ne bi napovedoval. Bo pa v vsakem primeru šlo za neko improvizacijo. Šele ko bo staro mestno jedro obnovljeno, se bomo res lahko pogovarjali o nečem novem, lepšem, mogoče bolj bleščečem."
Vzporedno s prenavljanjem bo za jubilejno, 30. izvedbo leta 2022 na voljo pol manj občinskega denarja, le še 158.000 evrov. Lahko naslednje leto pričakujemo najbolj skromen festival doslej?
"Možno je. Ko so tako strašansko majhni vložki, nimamo dovolj velikega prizorišča in ne moremo prodajati vstopnic, festival je manjši in tudi sponzorji dajo manj, zato pademo v spiralo proti dnu. Vedeti moramo, da v letošnjem letu nobena prireditev ne bi bila ekonomsko vzdržna brez sponzorjev, ker prizorišča enostavno sprejemajo premalo ljudi. Kako bomo prihodnje leto odreagirali, še ne vemo. Z ustanoviteljem se bomo pogovarjali, da je vložek 158.000 evrov zares premajhen, in če ne bo rebalansa proračuna, se bomo pač znašli. Zanesljivo pa si bomo zamislili kaj novega. Morate vedeti, da smo s Festivalom Lent odkrili minoritski kompleks in Vetrinjski dvor, ki sta danes ravno zaradi tega obnovljena."
Dejstvo je, da je javnega denarja za festival vedno manj, kako pa bi lahko festival preživel komercialno oziroma samovzdržno, kar je tudi želja občine in župana?
"Takšen festival nikakor. Smo javni zavod, ki dela javno službo. Nismo privatna firma, ki lahko tvega, vzame kredit, naredi nekaj velikega in potem tudi zasluži. To počnejo privatni promotorji, ki se v mestu letos že pojavljajo, a s pevci in pevkami, ki na Festivalu Lent enostavno ne bi mogli nastopiti. Mi se ne smemo iti komercialnih pop koncertov, to ni naše poslanstvo, mi ljudi izobražujemo. Če ste zadnjih 29 let na festivalu našli kič, mi povejte. Mi govorimo o folklornih skupinah s celega sveta, o jazz koncertih, ki jih brez subvencije ministrstva in mesta težko izvedemo, so pa to stvari, ki v Maribor pripeljejo svet in ga naredijo svetovljanskega, ljudem pa širijo obzorja. Ne gre le za to, da se dogodek pokrije z vstopnicami, treba je gledati širše - če je festival dovolj velik in zanimiv ter pripeljemo ljudi iz Slovenije in dela Avstrije, bodo ti tukaj trošili, in zato je treba take stvari subvencionirati. Denimo Festival Ljubljana dobi za program 3,5 milijona evrov, zato se lahko pogovarjajo o svetovnih zvezdah klasične glasbe. Mi pa dobimo 158.000 evrov. Na kak način je to primerljivo? Ne pozabimo pa, da je v prestolnici tudi sponzorstev veliko več. Pred leti smo imeli toliko sponzorstev kot Festival Ljubljana in Cankarjev dom skupaj, a do danes so se stvari žal spremenile."
Pa festival pri pridobivanju denarja na trgu res nima manevrskega prostora? Zakaj ne pridobite denimo evropskih sredstev?
"Evropski razpisi niso tisti, ki dajo denar za osnovno preživetje. Ko so bili nastavljeni na tak način, smo EU-sredstva tudi pridobili. Danes pa bi morali s petimi partnerji pripraviti neko predstavo, vanjo vložiti recimo 100.000 evrov lastnega denarja, da bi nato toliko pridobili od EU. Vendar rezultat bi bil en koncert, performans ali spektakel v Mariboru, potem bi se predstava selila po drugih mestih. Če bi imeli stabilen festival s stabilnim financiranjem, pa bi to bila dobra nadgradnja, vendar se mi danes borimo za osnovno preživetje festivala."
"Očitno je politika opazila, da je v mestu živahno in lepo"
Tridesetletnica festivala pomeni tudi 30. leto vašega direktorovanja v Narodnem domu, ko se vam izteče že šesti mandat. Da boste še kandidirali, ni skrivnost. Ali po vseh teh letih še imate voljo in nove ideje za vodenje ene osrednjih mariborskih kulturnih institucij?
"Čutim dovolj energije in vidim, da se da marsikaj narediti, da se je še za marsikaj treba boriti. Zato ne vidim razloga, zakaj tega ne bi naredil. Imam tudi spodbudo pri svojih sodelavcih in sodelavkah. Ali bom mandat dobil, pa bomo videli prihodnje leto. Tudi če ga ne bi, imam v življenju dovolj drugih izzivov."
Mislite, da se lahko zaplete zaradi novega sveta zavoda, ki je po občinski izločitvi predstavnikov strokovne javnosti bolj kot ne politični organ?
"To pa morate vprašate svet zavoda. Moram reči, da z njim zelo dobro sodelujemo. Predsednik sveta Srečko Đurov je zelo aktiven, vedno nas spremlja in za zdaj imam dober občutek. Ne nazadnje je transparentnost pri nas vedno bila in to so stvari, ki jih svet navsezadnje preverja."
Ali ta čas že vzgajate kakšnega naslednika mlajše generacije, ki bi lahko prevzel Narodni dom?
"Če me ustanovitelj namerava zamenjati, bi moral mojega naslednika že danes zaposliti, ker bi bilo to dobro za vse, sicer pa najmanj leto ali dve pred menjavo. Ker voditi takšen zavod je obrt, ki je, brez lažne skromnosti, ne obvlada veliko ljudi. Je pa vse to seveda v rokah občine in mestnega sveta. Nihče pa me še ni vprašal, kaj razmišljam oziroma ali je kdo, ki ga vidim kot naslednika. Seveda vidim tudi med ljudmi v Narodnem domu koga, ki bi lahko prevzel stvari."
Kako vidite Festival Lent čez deset let?
"Kot enega najpomembnejših festivalov v tem delu Evrope, kar je že bil, s specifikami, ki bodo privabile ljudi od drugod. Vidim vodno zaveso na reki Dravi, veliko sto krat dvajset metrov, ki bi bila aktualna vse poletne petke in sobote. Šlo bi za multimedijski spektakel po motivih iz Marpurgov Zlate Vokač. Predstavljajte si recimo projekcijo konja, ki galopira po reki Dravi, z laserskimi efekti, z napol potopljenimi odri, na katerih bi nastopale balerine, in ob tem še dodatne vodne efekte, kot recimo v Ženevi pa v Epcot Centru na Floridi ... To je stvar, ki smo jo hoteli z Bojanom Labovičem delati za EPK in sem jo že večkrat predlagal. Česa podobnega ne vidimo v krogu par sto kilometrov, zato bi privabljalo. Ljudje sicer spet ne bi plačali vstopnice, bi pa prihajali celo poletje od marsikod, tukaj bi jedli, kdo bi tudi prespal. Maribor vedno bolj postaja urejeno srednjeevropsko mesto in z glasbo z balkonov ter Muziko na cesti smo dali dober nastavek, kako stvari peljati poleti. Če bomo imeli še prizorišča, na katerih bomo vklopili tri, štiri stikala, in več sredstev za program, bomo denar multiplicirali. Oziroma ga bodo, če govorimo o obdobju čez deset let, ker takrat pa res več ne bom kandidiral. (Smeh)"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
