Divji petelin je značilen prebivalec starih, raznodobnih in presvetljenih mešanih gozdov, v katerih sta mir in dovolj pritalnega rastlinja, zlasti jagodičja. Nekdaj je divji petelin poseljeval večino Slovenije, zdaj je najpogostejši v sredogorju, od 800 do 1600 metrov nadmorske višine. V Sloveniji so (bila) glavna območja njegove razširjenosti pogorja Jelovice, Pokljuke, Mežakle, Smrekovca in Zgornje Mežiške doline, Škofjeloškega hribovja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank. V teh predelih ga še srečujemo, medtem ko je v robnih območjih poselitve vse redkejši. V preteklosti je krasil tudi gozdove na Kozjaku, kjer pa ga že dolgo ni več.
V srednji Evropi in tudi pri nas spada divji petelin med ogrožene živalske vrste, saj se njegova številčnost neprestano zmanjšuje. Kljub popolnemu varstvu divjega petelina v Sloveniji, ki traja že skoraj 20 let, se je samo v zadnjih 15 letih delež aktivnih rastišč divjega petelina v Sloveniji zmanjšal še za 31 odstotkov. Vzroki za tako stanje so obsežni, od zmanjševanja deleža starih ohranjenih raznodobnih gozdov prek vsesplošne vznemirjenosti v naših gozdovih zaradi turizma, rekreacije in drugih aktivnosti, večanja številčnosti malih plenilcev (lisica, kuna belica) do globalnega segrevanja ozračja in kislega dežja. Lovci imajo od nekdaj do divjega petelina izjemno spoštljiv odnos in zato ne preseneča, da je od leta 1986 popolnoma zaščiten.
Kljub temu se njegova številčnost ne popravlja. Zato se je LZS odločila za raziskovalni projekt, v okviru katerega bo skupaj s partnerji skušala ugotoviti splošno stanje populacije divjega petelina na širšem območju Dinaridov. Pripravili bodo strateški dokument za ravnanje s to gozdno kuro s sosednjo Hrvaško z ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer, ki bi omogočile njeno uspešnejšo reprodukcijo. S pomočjo stroke želijo ugotoviti dejansko stanje populacije divjega petelina na terenu. V projekt bosta vključena tudi opazovanje divjega petelina in stanje njegove številčnosti na Pohorju, saj je tudi v pohorskih loviščih redek in resno ogrožen. Načrtujejo tudi izobraževalne akcije za lovce, gozdarje in naravovarstvenike. Še pomembnejši pa bodo napori ozaveščanja najširše javnosti za ohranitev te gozdne kure, ki še vedno velja za našega "gozdnega trubadurja". Akcijo je podprla tudi Lovska zveza Maribor.
