Šesterica poslancev, Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Dejan Kaloh (SDS), Andrej Rajh (SAB), Branislav Rajić (nepovezani) ter Franc Trček in Gregor Židan (SD), je nedavno mariborskega župana Sašo Arsenoviča pozvala, da premisli o opustitvi namere o prodaji družbe Farmadent. Kot je znano, je družba, ki se ukvarja z veleprodajo zdravil, v lasti mariborske in še petih okoliških občin (Duplek, Hoče - Slivnica, Miklavž, Rače - Fram in Starše), tem pa prodajo do konca letošnjega leta narekuje leta 2016 sprejeti zakon o lekarniški dejavnosti. Ta namreč občinam, ki imajo v lasti lekarne, prepoveduje tako imenovane vertikalne povezave, torej tudi naložbe v farmacevtsko industrijo.
Sprememba zakona v imenu javnega interesa
Kot izhaja iz pisma županu, so se poslanci za poziv odločili zaradi obetajočih se sprememb zakona: "S potrditvijo sprememb zakona v prvem branju v državnem zboru prejšnji teden bomo poslanci jeseni odločali o odpravi prepovedi vertikalnih povezav. S tem bo odpravljen rok za prodajo Farmadenta, zato predlagana privatizacija najbolj dobičkonosnega občinskega podjetja ni potrebna. Občina mora stremeti k temu, da sredstva ostanejo v občinski blagajni. Nikakor pa ni v javnem interesu prodaja družbe določeni multinacionalki v tuji lasti."
A kako je sploh mogoče spremeniti zakon, da ta ne bo več preprečeval vertikalnih povezav, če pa tovrstno dikcijo narekuje direktiva EU? Kot dodatno pojasnjuje Rajić, je to mogoče z utemeljitvijo javnega interesa: "Ugotovili smo, da se direktiva EU v enih članicah spoštuje, v drugih pa ne. Direktiva namreč dopušča, da družbe v vertikalni povezavi ni treba prodati, če ta deluje v lokalnem ali državnem interesu. Če se torej mi sami odločimo, da je Farmadent pomemben kot nekdo, ki prispeva v občinski proračun, prodaja ni potrebna. Seveda pa je treba prej spremeniti zakon."
Občuten padec poslovanja
Poslanci so ob tem v pismu župana spomnili še, da Farmadent zaposluje 70 ljudi in letno ustvari okrog 100 milijonov evrov prometa in približno milijon evrov dobička. Podatek je sicer točen le delno. Tovrstni promet in tudi do dvakrat višje dobičke je namreč Farmadent skupaj s hčerinskim podjetjem GoPharm ustvarjal do leta 2019, v lanskem letu pa je promet družbe precej upadel in dosegel le 83,2 milijona evrov, še bolj drastičen pa je bil padec dobička, ki je znašal le 442 tisoč evrov. Po besedah bivšega direktorja Marka Oblaka, ta je po 15 mesecih marca letos odstopil iz osebnih razlogov, je za občutno slabše poslovanje Farmadenta kriv prav zakon. "Naši tekmeci hodijo k našim strankam in jih strašijo, da Farmadenta ne bo več in da tako ali tako nima več smisla delati z nami. Ob tem nekateri tudi ponujajo dumpinške pogoje. Z novimi pogodbami z lekarnami zavestno delajo izgubo, ker je to zanje še vedno ceneje, kot da bi dali neko korektno ponudbo za nakup Farmadenta in o tem prepričali naše lastnike. Raje se trudijo, da bi nas čim hitreje uničili," je s prstom na Kemofarmacijo in predvsem Salus pokazal Oblak. Slednji je Farmadent v preteklosti že skušal kupiti, zanj naj bi po neuradnih informacijah ponudil 8,5 milijona evrov.
"Pod ceno Farmadenta ne bomo prodajali"
Najprej sprememba zakona, potem opustitev prodaje
Da je za padec poslovanja kriv zakon, meni tudi Arsenovič. "Na škodljive posledice zakona sem poslance opozoril večkrat in jih pozval, naj ga v spornem delu spremenijo. Dokler do tega ne pride, pa se postopek prodaje nadaljuje, saj bi morebitna zaustavitev prodaje v trenutku, ko zakon še velja, bila v nasprotju z veljavno zakonodajo in načelom dobrega gospodarjenja z občinskim premoženjem. Posledično bi povsem po nepotrebnem ogrozili tako podjetje z dolgoletno tradicijo kot delovna mesta." Ob tem Arsenovič poslancem odgovarja še: "Verjamem v velik razvojni potencial Farmadenta, visoko vrednost blagovne znamke, predvsem pa verjamem v zaposlene in njihovo neprecenljivo znanje. Zavedajoč se vsega navedenega, Farmadenta pod ceno vsekakor ne bomo prodajali." Občina je sicer v proračunu za letošnje leto od kupnine Farmadenta predvidela prihodke v višini 10,5 milijona evrov.