Barbara Gavez Volčjak
Praznovanje letošnje 120-letnice delovanja Pokrajinskega muzeja Maribor (PMM) se je prejšnji četrtek nadaljevalo s predstavitvijo kiparske zbirke, pod okrilje katere je muzej uvrstil tudi pomembno donacijo, simbolično predano ob tej priložnosti. Del zbirke je po novem tudi miniatura Križanega iz cerkve sv. Areha na Pohorju, ki jo je okoli leta 1756 izdelal mariborski baročni kipar Jožef Straub.
Cerkev sv. Areha sodi v župnijo sv. Martin na Pohorju, zato je tamkajšnji župnik Dejan Frangež na prireditvi z dr. Valentino Bevc Varl iz PMM podpisal listino o donaciji. Originalni kipec, ki bo poslej širši javnosti na ogled v muzeju, bo na oltarju areške cerkve nadomestila kopija. Straubova miniatura Križanega na razpelu je sicer del večje figure sv. Janeza Nepomuka. Prvotna cerkev iz 16. stoletja je bila v 18. stoletju barokizirana, zaradi stalne vlage in hladu pa jo je precej načel zob časa, zato so se strokovnjaki odločili za popolno sanacijo. Celoten oltar so novembra 2018 prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani, vodilno institucijo za konservatorsko-restavratorska dela v Sloveniji.
Kako so kipec restavrirali v Restavratorskem centru?
Restavratorske posege na kipih in izdelavo kopij je na prireditvi v PMM predstavila Saša Dolinšek, konservatorka-restavratorka iz Centra za konservatorstvo v Restavratorskem centru ZVKD. "Križani je bil v zelo slabem stanju, manjkali so prsti na rokah in nogah ter del draperije, poslikava je odstopala, žeblji so korodirali," je povedala Dolinškova in nato podrobno predstavila postopek odstranjevanja slojev poslikave, detektiranja originalnih delov in rekonstrukcije v prvotno stanje. Nato je opisala še postopek izdelave kopij razpela s Križanim, s katerimi bodo kipu sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverija, ki razpelo držita v roki, vrnili prvotno podobo. Valentina Bevc Varl je na dogodku še izpostavila, da oko nepoznavalca ne bo opazilo razlike, original pa bo v muzejskih prostorih bolj varen tako pred uničenjem kot pred morebitno krajo. Tretjo kopijo bodo prejeli v župniji sv. Martina na Pohorju.
"Zagotavljam, da bo za Križanega v naši cerkvi kar najbolje poskrbljeno. Trudimo se sanirati cerkev, da restavrirani oltar po ponovni namestitvi v cerkev ne bo ponovno propadel," je ob podpisu listine povedal župnik Dejan Frangež ter se obenem zahvalil Restavratorskemu centru za obsežen poseg. Oltar areške cerkve pa je le eno od monumentalnih del Jožefa Strauba na širšem mariborskem območju. Med bolj znanimi sta še kužno znamenje na Glavnem trgu in oltar cerkve sv. Jožefa na Studencih. Pred desetletji je Straubova dela prvi identificiral nekdanji direktor PMM dr. Sergej Vrišer in spoznanja objavil v knjigi Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem. Poznejše raziskave so njegovo temeljno delo nadgradile, danes pa so na spletnem portalu Tracing the Art of the Straub Family zbrani vsi do zdaj znani podatki o delu kiparske družine Straub v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.
Prvi predmet iz Muzeja lavantinske škofije
Valentina Bevc Varl je ob tej priložnosti predstavila še nekaj najpomembnejših del iz kiparske zbirke PMM, v kateri je skupno okoli 750 del. "Prva dela smo pridobili iz Muzeja lavantinske škofije, ki je bil v Mariboru ustanovljen leta 1896. Zbiral je v glavnem sakralne umetnine iz cerkva in samostanov, ki so bile v duhu historizma in spremembe okusa iz njih odstranjene, ter jih tako mnogo rešil pred uničenjem," je dejala. Poleg velikih pozlačenih figur avtorja Jožefa Strauba je izpostavila še kip sv. Janeza Krstnika z nekdanjega glavnega oltarja mariborske stolnice ter reliefa Leonharda Kerna Poklon sv. treh kraljev in Marijino kronanje iz cerkve v Gornjem Gradu. Med najstarejša dela v zbirki pa sodita kamniti madoni iz Zdol nad Kozjim in Ptujske Gore. V Odprtem depoju kiparstva v prvem nadstropju grajske bastije pa so na ogled še številna druga dela kiparske zbirke PMM.
