Maribor je dobil novo znamko, povezano z mestom. Tokrat tudi z okolico, Limbušem, saj je na novi poštni vrednotnici upodobljen vodnjak pri mariborskem gradu. Ta ni od zmeraj tam, pač pa, pojasnjuje Oskar Habjanič iz Pokrajinskega muzeja Maribor, od leta 1966. Stara razglednica iz leta 1958, ki jo objavljamo, kaže, kako je bilo, ko vodnjaka še ni bilo. Vodnjak, ki danes krasi severno zelenico mariborskega gradu, je bil na to lokacijo torej postavljen osem let kasneje. Po navedbah umetnostnega zgodovinarja dr. Sergeja Vrišerja je bil prenesen iz nekdanjega dvorca Limbuš, narejen pa je bil v Lipnici.
"Če drži domneva, da je prvotna lokacija vodnjaka nekdanji dvorec Limbuš, ga lahko časovno umestimo v čas lastništva benediktinskega šentpavelskega samostana, kjer so dvorec odkupili leta 1666 in ga imeli v posesti vse do obsežnih reform Jožefa II., ki je samostan leta 1782 ukinil. Po tem je dvorec Limbuš postal državna last in začel propadati. V dvorcu je bilo urejenih 12 bivalnih prostorov. Leta 1797 so ga s kapelo in pristavo porušili, material pa odprodali. Leta 1820 so na gradbišču posadili trto," piše Habjanič.
In nadaljuje: "Domnevamo lahko, da je spodnji trebušasti obod vodnjaka, sestavljen iz osmih delov, nastal v času lastništva benediktinskega samostana iz Šentpavla, torej v obdobju med letoma 1666 in 1782. Kovana železna mreža s spiralasto prepletenim listnim in cvetnim okrasjem, ki se zaključuje v obliki krone, je zelo verjetno dodana naknadno in jo lahko datiramo v (pozno) 19. stoletje. Vrh kovinske konice krasi kovana zastavica."
Pošta Slovenije je znamko izdala 24. septembra, oblikoval jo je Marko Prah, sodi pa v serijo Vodnjaki na Slovenskem.
