Maribor je spet malo lepši, ker so tudi detajli pomembni: Vidiš, kako lepa je tista šipa

Nekoč je bilo v Mariboru na mnogih stavbah mogoče videti okrasna jedkana stekla. A je bilo ogromno dragocenega steklenega okrasja uničenega z bombardiranjem med drugo svetovno vojno, nekaj pa še z odnosom do dediščine po vojni. Tako je 21. stoletje v Mariboru dočakala le ena sama okrasna jedkana šipa, vidna z ulice v središču mesta. Ta krasi vhod v veliko stanovanjsko stavbo s konca 19. stoletja v Krekovi ulici 14. Šipa je bila desetletja zanemarjena, dokler se zanjo ni zavzel Aleš Lombergar in se odločil, da ji vrne nekdanjo veličino. Tako je od srede Maribor še malo lepši.

Projekt, ki ga je delno denarno podprla Mestna občina Maribor iz sredstev lanskega razpisa za projekte s področja kulturne dediščine, delno pa solastniki stavbe, je predvidel izdelavo kopij krhkih originalov in restavriranje lesenega podboja in okvirja, v katerem so stekla vgrajena. Stekla je avtor Aleš Lombergar dokončal že ob koncu preteklega leta, a so z vgradnjo počakali na dokončanje prenove ometov in opleska v veži stavbe. Jedkane šipe so bile zelo pogost okras oken in vrat stavb med letoma 1845 in 1918. Večina jih je bila izdelana na zelo tankem steklu, saj je bilo steklo v 19. stoletju še razmeroma drago.

Leta 1986 je na njegovo željo to steklo fotografiral pokojni Danilo Škofič, urednik fotografije na Večeru. "Leta 2019 sem to jedkano steklo očistil in uvrstil med izbrane okrasne arhitekturne detajle v Mariboru, ki sem jih objavil na spletu. Lani smo umaknili krhki, le dobra dva milimetra debeli originalni jedkani stekli in izdelali kopije na kaljenem šestmilimetrskem steklu," pojasnjuje Lombergar, ki je ponosen na svoje prve historične jedkane šipe v Mariboru, še posebno, ker so dragocen spomin na rano otroštvo in njegovega dedka, ki ga je nekoč odpeljal na dvorišče Krekove 14, da bi mu pokazal, kje je imel konfekcijo. Takrat mu je v veži pokazal zaprašeno jedkano steklo nad vrati, rekoč: "Vidiš, kako lepa je tista šipa?"

Lombergar je skupaj z Gorazdom Šifrerjem lani poskrbel za namestitev ure na Prvi gimnaziji, s podobo, kot jo je imela leta 1873. Zdaj rekonstruirata številčnico, ki jo je leta 1796 skupaj s celotnim zvonikom zasnoval dunajski dvorni arhitekt na stolni cerkvi na Slomškovem trgu. Ob tem pojasni, da takšni obnovljeni arhitekturni dodatki mestu in meščanom dvigujejo samozavest in vlivajo samospoštovanje. "Vse to ni potrebno in ni nujno. Naši projekti so vzpodbuda, da se začnemo zavedati, da ni prav, da so stvari neurejene. Ob sprehodu po Gradcu občudujemo njihove stavbe, občudujemo detajle. Vse to imamo tudi v Mariboru, samo zanemarjene so. Maribor lahko pokaže veliko lepega," pojasni.