Jasmina Cehnar
Letos je minilo sedem let, odkar je Mestna občina Maribor zaradi nasprotovanja pekarnarjev dvignila roke od tri milijona evrov vredne prenove dotrajanih in mestoma že nevarnih zgradb Kulturnega centra (KC) Pekarna. Od takrat se ni spremenilo nič bistvenega. Postopna in cenejša sanacija objektov - kompromisna pot, za katero se je v soglasju z alternativci odločila občina, potem ko je načrte za celovito prenovo, podprto z EU-sredstvi, vrgla v koš - še ni blizu konca, prav tako še zmeraj ni zakoličen sistem upravljanja tega zatočišča alternativne kulture, kjer sta že vrsto let težava prisvajanje in slaba izkoriščenost prostorov, do katerih novi potencialni uporabniki praktično nimajo dostopa.
Na odgovor čakajo leto dni
Se pa že kmalu obetajo spremembe. Mariborski občinski urad za kulturo in mladino namreč računa, da bi lahko do konca tega leta vendarle uredili razmere v Pekarni, ki jo bo najverjetneje prevzel Mladinski kulturni center (MKC) Maribor. Tako tudi predvideva že leta 2010 sprejet model upravljanja, ki trenutno velja le v prenovljeni upravni stavbi, domicilu MKC Maribor. Bo pa treba obstoječo shemo prilagoditi, saj je zastarela, poleg tega pa je bila spisana za celovito prenovljen KC Pekarna. "V desetih letih se je marsikaj spremenilo - stavbe, odnosi med uporabniki, vodstva in s tem tudi stališča, kako in kaj je treba spremeniti v modelu," je pojasnila Lina Valant Sičanović, strokovna delavka v MKC Maribor.
Vrsto let sta težavi prisvajanje in slaba izkoriščenost prostorov, do katerih novi potencialni uporabniki praktično nimajo dostopa
O financiranju, transparentnosti, poslovnih dejavnostih ...
Predlog novega upravnega modela, ki ga je občini nazadnje predložil programski svet KC Pekarna, se od starega bistveno ne razlikuje. Znotraj kulturnega centra bi delovali štirje organi: MKC kot tehnični upravitelj, plenum kot skupnost uporabnikov, programski svet, ki bi skrbel za vizijo in razpise za oddajo prostorov, in programski koordinator, ki bi kot izvršno telo programskega sveta dnevno bdel nad izvajanjem programa. Predlog spremembe je, da koordinator več ne bi bila ena od organizacij znotraj Pekarne, pač pa novoustanovljeno društvo ali kak drug samostojen subjekt, ki bi bil pri svojem delu "bolj nevtralen" in se tudi imel čas posvetiti koordinaciji programa, je pojasnil Derlić. Medtem na občini poudarjajo, da je treba urediti zlasti vprašanje lastnih prihodkov organizacij oziroma definirati deleže, ki jih bodo vrnile v program in v stroške delovanja kulturne cone. Pa doseči polno transparentnost delovanja, bolje določiti sestavo in pristojnosti zlasti programskega sveta ter odgovoriti na vprašanje, ali se znotraj območja dopušča poslovna dejavnost oziroma katere poslovne dejavnosti.
Burna zgodovina (poskusov) prenov
Po slovenski osamosvojitvi zaseden vojaški objekt že ves čas spremljajo lastniški zapleti, zlasti pa zapleti z nujno obnovo. Do 2007 je bila aktualna prenova kompleksa, izdelana je bila že idejna rešitev, nakar so si na občini premislili in ustvarjalcem v Pekarni ponudili novo lokacijo, nekdanji zapor Karantena za Europarkom. Pekarnarji so selitev odločno zavrnili, občina pa je pristopila k celoviti, z EU-sredstvi podprti prenovi, ki pa jo je dočakala le upravna stavba. Leta 2013 je takratni župan Andrej Fištravec nadaljevanje prenove postavil za prioriteto, a pri tem zahteval soglasje pekarnarjev, ki pa se o obnovi niso mogli zediniti. Prevladalo je mnenje, da bi poseg domicil alternativne scene preveč polikal in institucionaliziral. Po dolgotrajnem pregovarjanju znotraj Pekarne in tudi na relaciji z lokalno oblastjo je zmanjkalo časa za pravočasen začetek del, občina je izgubila evropski denar, uporabniki Pekarne pa so predlagali postopno obnovo v smislu investicijskega vzdrževanja.
Za sanacijo letos 52 tisočakov
MOM je doslej v prenovo dotrajanih objektov v centru mariborske alternativne kulture vložila 289.110 evrov. Glavnina tega denarja je šla za obnovo streh, drugo pa v glavnem za ureditev elektroinštalacij in kanalizacije. V tem letu je za manjše popravilo fasade na objektu Lubadar in ureditev elektroinštalacij namenjenih še skoraj 52.000 evrov. Koliko časa in denarja bo še potrebnega, da bo sanacija zaključena, ni znano, ker program načrtovanih vlaganj v javno kulturno infrastrukturo za naslednje obdobje še ni natančno definiran in sprejet. "Po naši presoji pa je treba v KC Pekarna izvesti še sanacijo elektroinštalacij in elektroopreme v objektih Gustaf in Lubadar, obnoviti streho na objektu Hladilnica, izvesti ureditev požarnovarnostnih izhodov in naprav ter sistem ogrevanja, obnovo kanalizacije, v nadaljevanju pa tudi obnovo stavbnega pohištva in fasad ter ureditev okolja," so pojasnili na MOM, ki KC Pekarna pokriva tudi obratovalne stroške in sofinancira program tamkajšnjih izvajalcev. V tem letu bo MOM za kulturne programe in projekte ter mladinske centre v KC Pekarna (brez MKC) namenila predvidoma dobrih 116.000 evrov, za tamkajšnje obratovalne stroške (prav tako brez MKC) pa 29.500 evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
