Mariborski čebelarji 75 let obeležujejo s 75 posebnimi panjskimi končnicami. Razstavili so jih tudi na Dunaju

Anita Kirbiš Anita Kirbiš
02.05.2023 04:10

Čebelarsko društvo Maribor - mesto razstavlja panjske končnice, ki so jih poslikali likovniki za jubilej društva v slovenskem centru na Dunaju

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Razstava panjskih končnic ob 75-letnici Čebelarskega društva Maribor, Violeta Šmon in Anton Levstek
Anita Kirbiš

Ustanovljeno marca 1947 in je društvo vključeno v regionalno ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Svojo minulo 75-letnico delovanja so se odločili obeležiti na poseben način - s poslikavo panjskih končnic. K sodelovanju so povabili tako ljubiteljske kakor akademske likovnike, ki so kot ambasadorji čebelarstva poslikali 75 panjskih končnic z različnimi motivi in v različnih tehnikah (akril, olje, polstenje, enkavstika, pirografija, mandale, peskanje, razbarstvo) ter jih razstavili v avli fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli ob letošnjem simpoziju apiterapije.

Razstavo z naslovom Panjske končnice skozi čas pa so nedavno pod pokroviteljstvom ČD Maribor - mesto postavili tudi v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju. Uvodoma je navzoče umetnike in obiskovalce pozdravil direktor centra Korotan Anton Levstek, ki je razstavo odprl. V poklon je dobil poslikan čebelji panj in bil razglašen za čebelarja. Predsednik ČD Maribor mesto Maks Selinšek, ki je bil idejni vodja poslikave panjskih končnic, pa je predstavil dva nova projekta, ki sta v načrtih – čebelarski paviljon v mariborskem Mestnem parku in vseslovenski Apis center dr. Filipa Terča ob Betnavskem gradu. Predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske Vlado Vogrinec je spregovoril o zgodovini čebelarstva, Vlado Pušnik pa je na kratko predstavil delovanje apiterapevtov Slovenije.

Po videoprojekciji in glasbeni kulisi s staro filmsko glasbo ter nastopu mlade pianistke Wakana Katsumoto so obiskovalci lahko uživali, ne samo ob ogledu triptihov panjskih končnic, ampak tudi ob izbrani slovenski kulinariki in kapljici. Na svečanem odprtju je bilo slišati tudi nekaj poezije Violete Šmon, ki je koncipirala in koordinirala dogodek.

Poslikane panjske končnice so del slovenske kulturne dediščine. Kot eno od poglavij ljudske umetnosti so doživele razcvet med letoma 1820 in 1880. Na njih se pojavljajo številni prizori iz vsakdanjega življenja. Največjo zbirko poslikanih panjskih končnic hranita Slovenski etnografski muzej in Čebelarski muzej v Radovljici.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta