Vsakič, ko sivi nevihtni oblaki zakrijejo sonce, in to se je v minulem tednu večkrat zgodilo, vzame marsikdo v roke mobilnik in naloži radarsko sliko padavin ali katerokoli drugo vremensko aplikacijo. Tako hitro vidimo, kam potujejo nevihtni oblaki, kje najbolj močno dežuje in ali se je kakšen piksel na zaslonu že obarval vijolično, kar na tistem mestu kaže na hude padavine, verjetno točo. Spletna stran z Arsovo radarsko sliko padavin je pogosto tako zaželena, da je storitev velikokrat celo krajši čas nedostopna.
Darko Kralj, ki že več let vodi "mariborsko" obrambo pred točo, je bil spomladi precej optimističen, da bo lahko ekipa Letalskega centra Maribor letos že 15. maja začela dežurstva. A se je, kot vsako leto doslej, zapletlo pri financiranju. Minevali so dnevi in tedni, a cessna je (o)stala na tleh. Nato je svoj lonček pristavila še Agencija za civilno letalstvo, ki je protitočnemu letalu, s katerim pokrivajo okoli 70 občin, odvzela dovoljenje. Nevihte so prihajale, zdaj, z začasnim dovoljenjem CAA, pa ima protitočna obramba veliko dela. Kljub neprilagojenim obratovalnim časom letališča.
Stanujem sorazmerno blizu mariborskega letališča in tako velikokrat opazujem cessno, kako leti na bojišče v bazo oblakov. A narava je neusmiljen nasprotnik in tako bi lahko prizadevanja pilotov, pravočasno na pravem mestu raztrositi srebrov jodid, mirno primerjali z Don Kihotom in njegovim bojem proti mlinom na veter. Kljub temu da ekipa rada zadovoljno pove, da na varovanem območju za zdaj velike škode zaradi toče ni bilo, je med ljudmi veliko skeptikov, ki ne verjamejo, da je za to zaslužna njihova obramba. Še vedno smo prevečkrat priča velikemu opustošenju, ko toča oklesti njive, sadovnjake, vinograde. Huda ura je bila nedavno v Lovrencu na Pohorju, Rušah, pa v Žužemberku, kjer so prebivalci do kolen stali v kot oreh velikih zrnih in jih odstranjevali s plugi.
Zanimivo, da severni sosedje Avstrijci pomislekov o neučinkovitosti takšne obrambe nimajo. Za širšo okolico avstrijske Štajerske so v Gradcu parkirane kar tri cessne 182, ki so lahko v zraku vsaka po štiri ure. Pred nekaj dnevi so na regionalnih spletnih straneh ORF Steiermark objavili poziv, da iščejo protitočne rakete, s katerimi so se pred štirimi desetletji borili proti oblakom. Na desetine naj bi jih še ležalo nekje po kleteh in hlevih. Pripadnike obrambe proti toči je zdaj strah, da bi v primeru požara na objektu lahko rakete eksplodirale. Lani so v zahodni Štajerski čisto slučajno naleteli na več kot 200 raket, ocenjujejo, da bi jih lahko bilo še sto. Prebivalce zdaj pozivajo, naj prevetrijo svoje senike in jim morebitne najdene nevarne rakete predajo v uničenje. Mi pa držimo pesti, da bodo naši leteči vitezi pri svoji obrambi uspešni in se bodo vedno varno vrnili na tla.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
