(MB-TEDEN) Najboljši "hladilnik" je staro drevo

Temperature v mestih se dvigujejo. Iz leta v leto. Iz enega vročinskega vala prehajamo v drugega. V Proceedings of the National Academy of Sciences so lani objavili študijo o tveganjih, s katerimi se srečujejo meščani, in v njej analizirali dvig temperature v več kot trinajst tisoč velemestih po svetu med letoma 1983 in 2016. Ugotovitve kažejo, da se je izpostavljenost vročini povečala za skoraj 200 odstotkov. Zaradi ekstremnih temperatur umira vse več ljudi, delavci so manj produktivni, ekonomija trpi, je raziskavo takrat povzel NBC News. Dejstvo je, da v mestnih središčih v kombinaciji s klimatskimi spremembami nastajajo vroče točke, ki jih slabo prenašajo predvsem otroci in starejši.

V mestu ob Dravi imamo k sreči kar nekaj možnosti za ohladitev v najbolj vročih poletnih dneh. Še zdaleč pa ne moremo reči, da stanje ne bi moglo biti boljše. Ne govorimo o mavrični fontani na Glavnem trgu, v kateri se pogosto kar v spodnjem perilu radi hladijo najmlajši, ali o tistih nekaj pitnikih, ki so posejani po mestu. Še zmeraj je v Mariboru veliko dreves, katerih krošnje mečejo debelo senco na vse in vsakogar pod sabo. A ta drevesa so posadile prejšnje generacije. Kaj pa sedanje?

Žal je v zadnjem času opaziti, da odrasla drevesa množično izginjajo. Ponekod jih sicer nadomeščajo z novimi, vendar bodo ta svoje poslanstvo lahko opravljala šele čez leta. Težava zamenjave staro za novo je znana in učinek je ravno nasproten kot ob zamenjavi starega, energetsko potratnega hladilnika z novim. Novi bo potrošil manj energije in bo bolje ohladil notranjost, pri drevesih pa šele visoka starost, ki jo merimo v desetletjih, prinese pričakovano ohladitev.

Da imajo drevesa velik pomen za prijetno bivanje v mestu, a se ljudje tega ne zavedajo, je večkrat izpostavila tudi arboristka Tanja Grmovšek. Medtem ko v nekaterih državah tekmujejo, kdo bo zasadil več dreves, pravi, se pri nas še noben župan ni zavzel za zeleni sektor. Tudi Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor, je mnenja, da potrebujemo v mestu več zelenja. Zaradi tega je v preteklih dneh meril temperaturo mariborskih trgov, ki so nekateri bolj zeleni, drugi manj. S tem pa eni bolj vroči in drugi manj.

Zdi se, kot da se Mariborčani borimo za vsako posekano drevo. Spomnimo se marca lani, ko so ob Vojašnici generala Maistra zaradi obnove ograje posekali skoraj 300 dreves, večinoma iglavcev. Pa stanovalcev na Cesti zmage. Ti so leta 2017 zmagali, saj so jim po gradbenem posegu, ko je padel stari drevored, posadili nove lipe, k osmim starim, ki so dela preživele. Nedavno je veter v Kamniškem drevoredu ob Vrbanski cesti prelomil kakšnih 200 let staro drevo. Delavci Nigrada so nam povedali, da bo že kmalu na istem mestu začelo rasti novo.

Vsekakor moramo imeti v mislih tudi naše potomce. Da jim ne bomo pustili zgolj betonskih stolpnic in v celoti tlakovanih trgov, na katere bomo zaradi previsokih temperatur, da bi se na njih sploh zadrževali, gledali zgolj iz klimatiziranih gostinskih lokalov.