Saša Arsenovič v želji po čim večji učinkovitosti, kot temu pravijo svetniki njegove liste, v opoziciji to sicer etiketirajo kot samovoljo in aroganco, občasno spregleda celo koalicijske zaveze.
Za to sestavo mariborskega mestnega sveta so tri četrtine mandata. Na prvi pogled je opazno, da so seje bistveno krajše, polnočni prepiri, neskončna nadaljevanja rednih sej in številne izredne seje, ki so zaznamovale mandat prejšnjega župana Andreja Fištravca, so le še moreč spomin. Praviloma so svetniki tudi bolje seznanjeni z gradivi, razprave pa večinoma bolj vsebinske in manj na nivoju gostilniških debat, kot v prejšnjem mandatu, kar je deloma mogoče pripisati relativno ugodni večini, ki jo ima župan Arsenovič v mestnem svetu, koalicija ima namreč 26 glasov od 45. Tako se ne dogajajo več drame, ko je opozicija rušila kar celotne dnevne rede in namesto mestne uprave narekovala vsebino sej.
Deloma so razprave bolj konstruktivne tudi zaradi načina vodenja sej, v sedanjem mandatu se namreč bolj dosledno spoštuje poslovnik, ki sicer natančno opredeljuje čas, ki ga ima posamezni svetnik na voljo za razpravo. Ob tem na nivo razprav vpliva tudi denar, ki ga ima občina na voljo. Če je v Fištravčevem času občina razpolagala z le okrog 95 milijoni evrov letno, ima zdaj na voljo za kar polovico več sredstev, zaradi česar lahko izvaja bistveno več projektov kot prej, to pa rezultira v manj tenzijah.
Verjetno bi teh bilo še manj, če bi župan Arsenovič kazal več posluha za drugačna mnenja in več volje za pojasnjevanje lastnih načrtov. V želji po čim večji učinkovitosti, kot temu pravijo svetniki njegove liste, v opoziciji to sicer etiketirajo kot samovoljo in aroganco, namreč občasno spregleda celo koalicijske zaveze. Tako ne preseneča, da je nekaj najbolj bolečih lekcij dobil kar od političnih zaveznikov. Pri tem prednjači predvsem Lista kolesarjev in pešcev, ki je sicer korekten partner, njeni svetniki pa med dejavnejšimi v mestnem svetu, a županu ob občasnih soliranjih striktno pokažejo rumeni karton. Odmevna sta bila predvsem dva. Prvič, ko je Arsenovič imenovanje četrtega podžupana s spremembo statuta občine želel opraviti na dopisni seji, torej kar brez razprave, drugič pa ob nedavni dokapitalizaciji Mestnih nepremičnin, ko je moral za dosego cilja tik pred iztekom roka za podpis pogodb z DUTB sklicati izredno sejo.
Podobno kot v času Fištravca, a za razliko od mandatov Kanglerja in Soviča, je tokrat v mestnem svetu opaziti tudi popolno politično abstinenco precejšnjega števila mestnih svetnikov, ki se najbolj kaže v dveh največjih listah, Arsenovičevi in Kanglerjevi. V obeh je kar nekaj takih, ki ne le da mestni upravi niso zastavili niti enega vprašanja ali podali pobude, ampak se v treh letih niso niti enkrat priglasili k besedi. Bolj kot izgovorom, da se o tem, kdo bo komuniciral, dogovorijo predhodno, gre to verjetno pripisati dejstvu, da so v mestni svet bili izvoljeni tudi posamezniki, s katerimi sta listi ob pomanjkanju boljših kandidatov zgolj popolnjevali kandidacijska mesta. Ker so se Kanglerjevi presenetljivo izkazali za relativno konstruktivno opozicijo, bo Arsenovič mandat, še posebno če bo namesto egosistema uspel vzpostaviti ekosistem, kot se je slikovito izrazil svetnik Željko Milovanović, mirno in brez večjih pretresov pripeljal do konca.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
