Le dobra dva meseca pred lokalnimi volitvami je župan Saša Arsenovič doživel enega hujših udarcev v celotnem mandatu. Ponovno mu je spodrsnilo zaradi neustrezne komunikacije oziroma, kot pravijo v Bresternici, popolnega umanjkanja le-te, padel je torej na istem olupku kot že nekajkrat doslej. Njegov modus operandi voditi občino kot podjetje sicer marsikdaj daje otipljive rezultate, a v politiki je treba kdaj upoštevati tudi širši interes kot zgolj kapitalskega. Kljub njegovim besedam, da je občina območje nekdanjega motela Jezero kupila tako poceni, da ne bo nič narobe, če ostane nepozidano - spomnimo, da je za 31 tisoč kvadratnih metrov odštela zgolj 560 tisoč evrov - je jasno, da si je podjetnik v županu od nakupa obetal izjemen biznis. Gre namreč za eno najlepših in najbolj atraktivnih lokacij v občini, zato si ni težko predstavljati, kakšno ceno bi dosegla tam zgrajena stanovanja in kako blagodejen učinek na proračun bi to imelo.
A eno so številke, drugo pa volja ljudi, ki so si za ohranitev zelenega pasu na tem območju prizadevali že leta in to županu dali tudi jasno vedeti. Tudi s prepričljivo anketo. A jim župan ni želel niti prisluhniti, kaj šele jih slišati. Javno lansiranje ideje o gradnji kar osemnajstih trinadstropnih vila blokov je nedvomno bilo nedomišljeno in absolutno prenagljeno, že tako nezadovoljne Bresterničane je dokončno pognalo na okope in jih še dodatno poenotilo v nasprotovanju županu. Sprememba načrta, po kateri bi namesto blokov na celotnem območju pozidali le manjši del zemljišča in z nižjimi stavbami (P+1), ki jo je župan lansiral na sredinem zboru krajanov, je tako prišla občutno prepozno. Revolt krajanov je takrat bil že tako velik, da župan ne bi uspel z nobenim predlogom, pa če bi bil ta še tako izjemen. Kaj so tako dolgo delali na občini in zakaj niso novega predloga, ki bi bil v neki drugi, manj razgreti situaciji morda celo sprejemljiv tudi za krajane, predstavili že prej, ostaja odprto vprašanje, o katerem se bo ožja županova ekipa vsekakor morala pogovoriti. In se iz lekcije končno enkrat tudi kaj naučiti.
A bitka nikakor še ni končana. Statut občine sicer res pravi, da ta mora upoštevati voljo občanov izraženo na zboru krajanov, a le, če je ta uresničljiva. In tu se lahko zaplete. Strokovne podlage za sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) so namreč to območje vedno obravnavale kot površine za turizem, kar gradnjo omogoča, želja občine po tamkajšnji gradnji pa je bila v strokovne podlage že ustrezno zajeta. Če bi se v postopku, ki sledi, ugotovilo, da je zaradi odločitve krajanov, da se območja ne nameni turizmu, strokovne podlage treba dodatno spremeniti, bi to postopek priprave OPN vrnilo nekaj korakov nazaj. To bi seveda vplivalo na nov zamik sprejema OPN, za kar pa se časovno okno počasi zapira. Če ga ne bo sprejela najkasneje do konca leta 2024, bo občina v resnih težavah, saj bo to onemogočilo gradnjo na območju celotne občine. V Bresternici torej zmage (in preprečitev gradnje) še nikakor ne morejo slaviti, možnosti za neupoštevanje njihovih želja namreč še zmeraj obstajajo.