Najslabši zrak dihajo v Miklavžu

Med vsemi težavami, ki si jih je nakopal človek, brez dvoma najbolj neposredno ogroža sam sebe z onesnaževanjem zraka. Nedavna analiza Univerze v Chicagu je pokazala, da se zaradi onesnaženega zraka življenjska doba ljudi globalno skrajša za 1,8 leta. Za primerjavo - kajenje skrajša življenje za 1,6 leta, alkohol za enajst mesecev.
Težava je globalna, kar pomeni, da Maribor ni izjema, a kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, se je predolgo onesnažen zrak pripisovalo le mestom. Vendar tudi podeželje ni izjema. Nasprotno - meritve prašnih delcev (PM10) v okolici Maribora kažejo, da velikokrat prebivalci manjših krajev dihajo celo bolj onesnažen zrak kot meščani.

Vpliv daljinskega transporta

Stalna merilna mesta onesnaževal v zraku so v Mariboru v centru ob Titovi cesti, kjer izvaja meritve agencija za okolje, drugo je na Vrbanskem platoju. Meritve pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) izvaja še v Tyrševi ulici, v Radvanju, Miklavžu, Rušah, Hočah in na Ptuju. Maribor ima najdaljši neprekinjen niz meritev onesnaževal zraka v Sloveniji, in to že od leta 1978, pionirski pa je bil tudi projekt PMinter leta 2011, ko so začeli prašne delce meriti širše in podrobneje. Benjamin Lukan, vodja enote za stanje zraka in hrupa v okolju pri NLZOH: "Že takrat smo ugotovili, da onesnaženost zraka ni bistveno drugačna, če se postavite sto metrov levo ali desno. In že takrat se je pokazalo, da je izredno izpostavljen Miklavž. Meritve tam so ves čas kazale visoke vrednosti, vsaj take kot v Mariboru, če ne še višje."

Sanacija že v 80. letih

Zagotovo se je, če primerjamo s stanjem v 80. letih, kakovost zraka v mestu in okolici izboljšala. "Sredi 80. je bila koncentracija žveplovega dioksida 100-krat večja, kot je danes, koncentracije prašnih delcev pa petkrat večje kot danes. Takrat so pričeli izvajati prve sanacijske programe, kotlovnice so priključevali na zemeljski plin. V 80. letih je bil sprejet občinski odlok, ki je velel, da se mora zgradbe priključiti na plin, daljinsko ogrevanje, sosednjo kotlovnico, olje. Odlok se je v 90. letih nekajkrat spremenil, veljal je do leta 2006, ko so ga ukinili. A izkazalo se je, da je bila to napaka, saj je bil prav ta odlok podlaga za odločitve upravne enote, ko se je odločala, kakšno vrsto ogrevanja ima lahko objekt. Če je za neko območje pisalo plin, nisi mogel namestiti ničesar drugega. Od prvih sanacijskih ukrepov je danes 25 let in vse te kotlovnice so danes bolj ali manj dotrajane. Pri odločitvi, kaj naprej, pa je običajno odločila cena," opisuje Lukan čase, ko se je Maribor precej uspešno boril z onesnaženostjo.

Kurjenje lesa je težko regulirati

V skladu z evropsko uredbo imamo danes sanacijski program, občine s slabo kakovostjo zraka, ki so zabeležene kot degradirana območja, pa periodično prenavljajo in potrjujejo odloke o načrtu za kakovost zraka. A odloki postajajo operativni počasi in glavna spodbuda in posledica odlokov so še vedno subvencije Eko sklada za preklop na okolju prijaznejše načine ogrevanja. A Lukan ocenjuje, da bo ljudi težko prepričati, naj preklopijo na čistejše vire ogrevanja.

Čistega zraka ne moremo kupiti

Slovenija se po kakovosti zraka uvršča na rep lestvic evropskih držav, a za zdaj vse kaže, da leto 2018 ne bo čezmerno onesnaženo, kar gre pripisati predvsem ugodnemu vremenu. V Sloveniji največje obremenitve izmeri ljubljanska merilna postaja ob Tivolski cesti, to je tudi edina lokacija, kjer imajo težave z dušikovimi oksidi v Sloveniji.
"Zrak je zelo velikokrat spregledan. Če doma odpremo pipo in priteče ven rahlo sumljiva voda, kličemo komunalo in se razburjamo. Ko pa je onesnažen zrak, se ne zgodi nič. Pa lahko vodo kupimo, jo pripeljejo gasilci, zraka pa ne moremo kupiti čistega," zaključi Lešnik.