Jana Juvan
Danes obeležujemo mednarodni dan babic, ki tokrat poteka pod sloganom 100 let napredka mednarodnega babištva. Kot so zapisali v njihovi krovni stanovski organizaciji Zbornici-Zvezi, imajo babice pomembno vlogo v zdravju žensk v njihovem celotnem življenju, ne le v reproduktivnem obdobju.
"Poklic babice je samostojen, reguliran poklic, enakopraven ostalim poklicem v zdravstvu, ki mora najti samostojno mesto v sodobnem zdravstvenem varstvu. Zavzemamo se tudi za okrepitev vloge babice v pred- in poporodnem obdobju v domačem okolju. Zahteve žensk in sodobne družbe se namreč spreminjajo – ženske rojevajo starejše, želijo rojevati tudi doma v drugačnih pogojih, čemur se mora približati tudi zdravstveno varstvo. Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo babice v celotnem življenju žensk, je treba okrepiti izobraževanje na področju babištva, dati babicam močnejši glas v zdravstveni politiki ter jih vključiti v načrtovanje in odločanje v zdravstvenem sistemu," poudarja predsednica Zbornice-Zveze Monika Ažman.
Po oceni Zbornice-Zveze bi morali okrepiti delovanje babic na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Opozarjajo, da se je v zadnjih 20 letih ležalna doba v porodnišnici skrajšala s petih dni na dva dneva, česar pa se ni nadomestilo z obravnavo v domačem okolju. Zato pozivajo, da je treba okrepiti delovanje babic zlasti v poporodnem obdobju in jih vključiti v delo na terenu.
"Babice in babičarji po celem svetu si prizadevamo za ustrezno zakonodajo, ki bi podpirala in dovoljevala babicam delovati v okviru svojih kompetenc, kar bi okrepilo primarno zdravstveno varstvo ter vplivalo na zdravje in srečo družin ter celotne skupnosti," je izpostavila predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici-Zvezi Saša Matko. Po njenih besedah so babice na podlagi svojega izobraževanja, obsega prakse, kompetenc in edinstvenega odnosa z ženskami ter njihovimi družinami v popolnem položaju, da zagotovijo ustrezne informacije, obravnavo in podporo ženskam v času načrtovanja družine, nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja.
Ob današnjem mednarodnem dnevu babištva v nadaljevanju v celoti objavljamo tudi pismo strokovne vodje zdravstvene nege v mariborski porodnišnici Rosemari Franc.
"Ob mednarodnem dnevu babic je prav, da razmislimo tudi o stoletnem napredku slovenskega babištva. V Sloveniji smo namreč več kot 230-letno tradicijo izobraževanja babic na visokošolskem nivoju leta 1984 popolnoma prekinili in ga šele leta 1996 ponovno uvedli. Babice se lahko izobražujejo zgolj na eni fakulteti v državi, ki letno vpisuje samo 30 babic. Krajše časovno obdobje se je lahko vpisalo samo 20 babic.
Zaradi majhnega števila vpisnih mest število babic komaj zadostuje zgolj potrebam porodnega bloka. V okviru napisanih in sprejetih kompetenc pa z gotovostjo lahko trdimo, da je področje delovanja babic tudi primarno zdravstveno varstvo, področje ginekologije, neonatologije, patronažnega varstva in zdraviliške dejavnosti. Priznavanje babištva kot avtonomne profesije omogoča babicam strokovni razvoj in razvijanje kompetenc; ženskam, otrokom in njihovim družinam pa celostno oskrbo, ki pripomore k telesnemu in duševnemu zdravju, zajema pa tudi duhovni vidik, ki pripomore k blagostanju vse družine. Iz navedenih razlogov moramo nujno okrepiti delovanje babic na vseh ravneh zdravstvenega varstva in jim omogočiti vključevanje v načrtovanje in odločanje o razvoju in izvajanju stroke, znanj in veščin, pomembno mesto pa bi morale dobiti tudi v politiki, saj se le tako lahko razvijajo globalne strateške usmeritve za babištvo.
Vsekakor pa se morajo tudi babice zavedati samostojne vloge in v okviru sprejetih kompetenc prevzemati odgovornost za opravljeno delo. Le nekaj zdravstvenih domov in bolnišnic omogoča babicam vodenje zdrave nosečnice (5 preventivnih pregledov), kar je danes dobrina le za nekatere nosečnice, kar pa vodi v neenakost pri obravnavi žensk. Smiselno bi bilo podpreti tudi ureditev t. i. babiških hiš, v katerih bi delovale izkušene babice.
Delovanje babic je treba nujno okrepiti tudi v poporodnem obdobju in jih vključiti v delo na terenu, dodati tri poporodne obiske v prvih dneh po odpustu matere in novorojenčka iz porodnišnice. Poporodno obdobje je eno izmed zelo zahtevnih, kjer se nemalokrat zamaje duševno zdravje matere, ki v vsej svoji vnemi in družbenim pritiskom skuša narediti vse in še več, da bi lahko zadostila kriterijem, ki si jih je postavila. Tukaj je pomembno, da babice postanejo še bolj dostopne tej ranljivi skupini in sicer s pravočasnim prepoznavanjem in hitrim ukrepanjem v sodelovanju z ostalimi strokovnjaki.
Močan vpliv družbe na babice in obratno je zadosten pokazatelj, kako nujne so bile in še bodo nekatere spremembe, tako na področju izobraževanja babic kot ozaveščanja družbe. Izjemno pomembni so bili koraki, ki so jih babice prehodile skozi stoletje, da bi izkazale podporo ženskam, otrokom in družinam. Še danes so babice tiste, ki jim v očeh družbe priznavajo pomembnost, pa vendar je prav, da se jim nekatere aktivnosti vrnejo nazaj, kot jim narekujejo njihove poklicne kompetence.
Prav in smiselno je, da se v Sloveniji zavemo, da je babiški poklic samostojno reguliran poklic, enakopraven vsem ostalim poklicem v zdravstvu in nepogrešljiv del slovenskega zdravstvenega varstva. Kot takšen zavezuje vse babice in babičarje k dobremu medsebojnemu sodelovanju tako s predstavniki zdravstvene nege kakor tudi ostalimi zdravstvenimi strokovnjaki, ki naj temelji na vzajemnem medsebojnem priznavanju, spoštovanju in zaupanju. Vztrajnost babic in babičarjev nima meja, ima le pogum in srce, da premika meje o njihovi usposobljenosti, vzpostavljanju zaupanja in varnosti za boljše življenje celotne družbe."
