V članku je zapisano, da je Civilna iniciativa Kozjak Dragučova v Kamnici organizirala posvet zaradi projekta črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak in izpostavila tudi problem sevanja, ki bi nastalo zaradi izgradnje daljnovoda, s katerim bi elektrarno povezali v omrežje.
Zaposlen sem bil v Dravskih elektrarnah, sodeloval sem tudi pri izdelavi projekta ČHE Kozjak. Osem let sem upokojen in to pišem v svojem imenu.
V vseh državah na svetu so praktično vse visokonapetostne povezave izvedene z daljnovodi. Kabli so izjema in so večinoma po velemestih, kjer za daljnovode ni prostora. Slovenija ni nikakršna izjema, prepletena je z daljnovodi po dolgem in počez, daljnovodi potekajo tudi znotraj Maribora. Na obrobju Maribora in Ljubljane so nad hišami tudi 400-kilovoltni daljnovodi, kakršnega naj bi postavili od ČHE Kozjak. Samo v Mariboru živi nekaj tisoč ljudi bližje enemu od daljnovodov, kot jih bo nekaj deset na Kozjaku po izgradnji daljnovoda.
Sevajo vse visokonapetostne naprave in jakost sevanja se z oddaljenostjo od naprave zelo zmanjšuje. Največje sevanje je v elektrarnah in transformatorskih postajah, v katerih po svetu dela na (sto)tisoče ljudi. Jakost sevanja je v vsaki elektrarni in transformatorski postaji na svetu bistveno večja, kot bi bila pri najbližji hiši na Kozjaku ob daljnovodu. Nisem še slišal za nobeno raziskavo na svetu, ki bi ugotovila, da so ljudje, ki delajo vso delovno dobo v elektrarnah, kaj bolj bolni kot drugi.
Pri izdelavi idejnega projekta ČHE Kozjak je bila cena za izgradnjo daljnovoda 18 milijonov evrov, za izgradnjo kablovoda pa 120 milijonov evrov. Kaj bomo gradili, ni stvar odločitve nekih kapitalistov, ampak ljudi, ki so odgovorni za ceno električne energije. ČHE Kozjak bomo plačali potrošniki električne energije, plačali bi tudi 102 milijona evrov dražji kabel. To bi plačali tudi tisti stotisoči potrošnikov, ki bi še naprej živeli ob daljnovodih. Na račun izgradnje cenejše variante ne bo nihče obogatel, samo potrošniki električne energije bomo imeli na položnicah nižji znesek.
Eden od razlogov, zakaj je po svetu tako malo kablovodov, je poleg bistveno višje cene tudi v tem, ker je zaradi kablovodov v obratovanju več tehničnih težav. To bi strokovnjaki pri DEM in Elesu že rešili, ostaja pa 102 milijona evrov, ki bi jih doplačali potrošniki električne energije za to, da ne bi potekal daljnovod blizu nekaj hiš in vikendov na Kozjaku. Koliko milijard evrov bi nas potrošnike električne energije stalo, če bi edini na svetu polagali kable namesto daljnovodov po vsej državi, prepuščam bralcem Večera.
In še nekaj za razmislek. Zaradi izgradnje avtocest mnogi živijo ob hrupu in plinskih hlapih, ki jih povzročajo avtomobili. Kaj bi rekli, če bi civilna iniciativa izvedla kampanjo in zahtevala, da naj namesto avtoceste na njihovem območju zgradimo predor in bi teh nekaj deset ljudi še vedno živelo in imelo svoje vikende v neokrnjeni naravi?
Bojan Suhodolčan, Maribor
