Dne 15. 11. je bil zvečer v Kroniki TV Slovenija 1 objavljen prispevek o pozivu mariborske občine njenim prebivalcem k finančni pomoči. Govor je bil o prenovi mariborskega griča Piramida, saj da mestna oblast nima denarja za njegovo ureditev. Kot ekonomistu mi takšen poziv župana potrjuje moje prepričanje o generalni insolventnosti (plačilni nesposobnosti) Mestne občine Maribor (MOM). Samoprispevki so bili značilni v času Titove Jugoslavije in tudi nekaj let po njem. Župan je otrok te generacije in verjetno misli, da bo takšen poziv k sofinanciranju prebivalcev in podjetij za obnovo majhnega griča obrodil sadove in imel dober odziv med prebivalci. Presneto se moti. Piše se leto 2024, Tita ni več, tudi Jugoslavije ni več, še manj pa obstaja termin samoprispevka. Če je MOM insolventna in nima denarja, to več ni problem prebivalcev te občine. Sploh ne za neko minorno investicijo v obnovo majhnega griča, ki je že leta zapostavljen. MOM je imela 500.000 evrov za nakup gostilne Pri treh ribnikih, investirala nadaljnjih 500.000 evrov v obnovo njene strehe in tekočih stroškov za njen prazen obstoj, zapravljala denar za brvi čez Dravo, zdaj kupuje radarje za omejitev hitrosti in se tako maščuje, ker ji zaradi velikih pritiskov ni uspelo zapreti Glavnega mostu za promet. Zaprtje Glavnega mostu so itak mokre sanje župana, da bodo tako odprte vse poti za pešce in kolesarje proti gostinskim objektom in hotelom v centru mesta. Nehajmo se že enkrat sprenevedati.
Mestna občina Maribor je brez denarja, participativni proračun je smešen, ker se uresničuje dobesedno v zneskih proračuna najmanjše krajevne skupnosti ali kakšne plesne šole (morda 20 odstotkov), ekonomsko vodenje občine je katastrofalno, saj se nihče ne spozna na finance. Kar naj bi skrben gospodar, ki zna brati bilance in se spozna na finance, obvladal sredi noči. Ni prioritet, ni planskih načrtov za promet in obnovo cest. Ne poznam dolgoročnih načrtov te mestne oblasti, ki bi bili kjerkoli zapisani in bi bili nam dostopni. Kaj so prioritete, kaj bo najprej in kako poskrbeti za starejše. Nič od tega nikjer ni zapisano, vsaj jaz tega nisem zasledil. Če je postavitev otroških igral in postaj za mestna kolesa vse, kar zna mestna oblast, potem je bolje, da kar odide. Da ne govorim, koliko se ukvarjajo z nekim holdingom, v katerem se pretaka naš denar.
Da je tako daleč prišlo, da nas Mariborčane pred vesoljno Slovenijo nas, župan poziva k samoprispevku za obnovo nekega griča, je ne samo nezaslišano in nedostojno, je tudi zavržno in primitivno.
Potem pa naj župan sam uredi Piramido iz svojega žepa, če občina nima sredstev. In proda svoje gostilne ter občinsko gostilno Pri treh ribnikih, za nakup katere je zapravljal naš denar. In naj neha sramotno prosjačiti za denar prebivalcev, ki ga ne zna racionalno upravljati.
Robert Hvalec, univ. dipl. ekon., Maribor
