V Mariborski razvojni agenciji (MRA), gonilni sili Partnerstva za Pohorje, ki si prizadeva z državnim in evropskim denarjem Pohorje povzdigniti v razvito turistično destinacijo, prve sestanke z Direkcijo za infrastrukturo (DRSI) in z ministrstvi za infrastrukturo, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za okolje in prostor ter za kmetijstvo pričakujejo še ta ali najkasneje prihodnji mesec. Kot je povedal direktor MRA Uroš Rozman, so bili za prvi delovni sestanek dogovorjeni že v začetku tega meseca, a je prišlo do zamika.
Namesto sedežnice Sleme gondola
Ob cestah bodo drugi največji strošek prenove infrastrukture na Pohorju pomenile žičniške naprave, obnova obstoječih in izgradnja novih sta ovrednoteni na 52 milijonov evrov. Najdražja projekta sta planirana na Mariborskem Pohorju in Arehu. Vrednost gondole, ki bi nadomestila sedežnico Sleme, je ovrednotena na devet milijonov evrov, nova šestsedežnica Ruška pa na 8,5 milijona. Za dva milijona evrov naj bi Maribor prenovil tudi sedežnico Radvanje, 1,8 milijona pa je vrednost vmesne postaje gondole, načrtovane v izteku proge Jonatan. "S tem bi smučanje na Mariborskem Pohorju prestavili za 300 metrov nadmorske višine višje. Po naših izkušnjah namreč do višine Trikotne jase umetnega snega ni problem narediti in vzdrževati, vse, kar je pod njo, pa je zelo drago in kratkotrajno. Z vmesno postajo bi dosegli tudi to, da bi Bike park lahko obratoval praktično celo leto, odločitev je namreč, da največ vlagamo v poletni turizem," je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič.
Usklajevanje s štirimi ministrstvi
Usklajevanje s kar štirimi ministrstvi in DRSI je nujno zato, ker sprejeta strategija, ki jo je podpisalo kar 28 partnerjev (19 štajerskih in koroških občin, šest razvojnih oziroma turističnih organizacij iz obeh regij ter trije ključni turistični ponudniki), Pohorje obravnava celostno, pri čemer išče rešitve na vseh področjih, od gospodarstva, turizma 365 dni na leto, infrastrukture do problematične demografije in varovanja okolja.
"Z ministrstvom za infrastrukturo želimo reševati infrastrukturna vprašanja, z gospodarskim ministrstvom glede zakona o Pohorju, z okoljskim se želimo pogovarjati o Regijskem parku Pohorje, s katerim bi zavarovali naravovarstveno najbolj ohranjene dele Pohorja in vzpostavili nadzor nad njimi, temi pogovorov s kmetijskim ministrstvom pa bosta Lesni center in legalizacija kolesarskih poti," razkriva Rozman. Šestnajst projektov partnerstva je sicer ovrednotenih na okrog 134 milijonov evrov, pri čemer naj bi okrog polovica denarja šla samo za ceste.
Mostiček čez smučišče Pisker
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je partnerstvu naklonjen. V decembrskem intervjuju za Večer je povedal, da skupni nastop lokalnih skupnosti na ministrstvu zmeraj naleti na posluh in da je vlada v proračunih za letos in prihodnje leto za ustrezno reševanje cestne problematike na Pohorju že rezervirala 30 milijonov evrov, nekaj sredstev pa bo mogoče počrpati tudi iz načrta razvojnih programov do leta 2025, kjer je predvidenih 60 milijonov evrov. Pa bodo ta sredstva zadostovala?
"Po naših izračunih bo 30 do 40 milijonov evrov stala samo obnova treh ključnih cest. Cesta Areh-Trije kralji-Pesek je namreč makadamska in pozimi tudi neprevozna, ker na Arehu poteka čez smučišče Pisker. Urediti bi jo bilo treba podobno, kot je to na Rogli, kjer cesta pelje čez mostiček na progi Jurgovo. To je največji problem. Bi pa s tem povezali vsa tri smučišča z eno cesto, kar je tudi predpogoj, da se lahko na Pohorju začne razvoj javnega potniškega prometa. Druga prioriteta je zdaj prav tako makadamska cesta Ruta-Lovrenc na Pohorju-Pesek, s čimer bi zagotovili turistični razvoj Lovrenca. Tretja pa cesta Slovenj Gradec-Kope, ki bi morala biti enakovredna cesti Hoče-Bellevue ali Zreče-Rogla, a je v tako slabem stanju, da ni podobno ničemur," pravi Rozman.
Namesto sedežnice Sleme gondola
Ob cestah bodo drugi največji strošek prenove infrastrukture na Pohorju pomenile žičniške naprave, obnova obstoječih in izgradnja novih sta ovrednoteni na 52 milijonov evrov. Najdražja projekta sta planirana na Mariborskem Pohorju in Arehu. Vrednost gondole, ki bi nadomestila sedežnico Sleme, je ovrednotena na devet milijonov evrov, nova šestsedežnica Ruška pa na 8,5 milijona. Za dva milijona evrov naj bi Maribor prenovil tudi sedežnico Radvanje, 1,8 milijona pa je vrednost vmesne postaje gondole, načrtovane v izteku proge Jonatan. "S tem bi smučanje na Mariborskem Pohorju prestavili za 300 metrov nadmorske višine višje. Po naših izkušnjah namreč do višine Trikotne jase umetnega snega ni problem narediti in vzdrževati, vse, kar je pod njo, pa je zelo drago in kratkotrajno. Z vmesno postajo bi dosegli tudi to, da bi Bike park lahko obratoval praktično celo leto, odločitev je namreč, da največ vlagamo v poletni turizem," je povedal direktor Marproma Bernard Majhenič.
V naslednjih treh letih ...
Prva na vrsti za prenovo naj bi bila prav slednja, saj je del projektne dokumentacije zanjo že pripravljen. "Za preostali dve bo projektno dokumentacijo treba šele pripraviti, šele potem se lahko začnemo pogovarjati o tem, kdaj bo denar za to in kdaj realizacija. Glede na izkušnje pri Dravski kolesarski poti, kjer smo od ideje do izvedbe potrebovali tri leta, v krajšem času izvedbe ni mogoče pričakovati, bi se pa v treh letih na Pohorju že moralo kaj videti. Vsekakor pa mislim, da bi do leta 2027, torej do zaključka naslednje finančne perspektive, Pohorje že moralo izgledati precej drugače," še pravi Rozman.
Zakaj so se odpovedali panoramski cesti
Da so na Pohorju prioriteta prav ceste - te v skupni dolžini merijo 200 kilometrov, od tega je asfaltiranih 143 kilometrov, preostale ceste so makadamske -, je razvidno tudi iz poročila o stanju asfaltiranih vozišč regionalnih cest tretjega reda in turističnih cest (R3 in RT) na področju Pohorja, ki ga je pripravila DRSI. Iz njega je namreč razvidno, da je v zelo slabem ali slabem stanju skoraj dve tretjini (60,86 odstotka) cest, pri čemer so regionalne ceste malenkost boljše od turističnih.
V preteklosti že načrtovani panoramski cesti, ki bi potekala po slemenu Pohorja in prometno povezala Mariborsko Pohorje z zreškim, ribniškim in slovenjgraškim, se sicer partnerstvo odpoveduje, saj naj bi takšna povezava pomenila prevelik poseg v območja neokrnjene narave. "Zato še enkrat poudarjamo, da so bolj smiselni obnovitev in redno vzdrževanje obstoječih cest in v določenih delih uporaba zgolj e-prevoznih sredstev," med drugim piše v strategiji za Pohorje.