Poročilo je skupek poročil vseh zastopnikov v državi, tako sta pravzaprav enako zabeležili tudi mariborski zastopnici Adela Postružnik in Vlasta Cafnik.
"Specialisti pacientom s kroničnimi boleznimi ob pregledu ne dajo termina ali pregled prestavijo, tako se lahko zgodi, da so tudi po dve leti brez ustrezne kontrole, in to ni dopustno," pojasnjuje zastopnica Adela Postružnik, s katero smo se pogovarjali o njenem delu. V letu 2020 je 937 ljudi skupaj na območju Maribora izkoristilo pravico do zastopnika, leto prej 1033. Manjkrat kot leto prej so se lani tudi nanjo obrnili, a so bili primeri zato bolj zahtevni, stiske večje, pravi: "Spremljala sem kar nekaj umirajočih in svojcev, ki niso mogli vzpostaviti kontakta z zdravstvenim osebjem, dobiti informacij. V začetku epidemije so se dogajali tudi odpusti hudo bolnih v domače okolje, kjer niso mogli ustrezno poskrbeti za bolnika, domovi starostnikov pa niso sprejemali novih stanovalcev. Upam, da se ob morebitnem novem povečanju obolelih to ne bo ponovilo v tolikšni meri. Že desetletje so težave s prostorsko stisko v domovih starostnikov, podobno je s pobolnišničnim zdravljenjem hudo bolnih, ki še ni zadostno urejeno," pravi Postružnikova.
Starejši imajo težave pri naročanju
Z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami se soočajo zlasti na oddelkih za kardiologijo, pa za nevrokirurgijo in ortopedijo v UKC Maribor, obenem zaradi epidemije koronavirusa zaostajajo druge obravnave in pregledi, je še nanizala nekaj konkretnih primerov. Še zmeraj je težava nedosegljivost ambulant družinskih zdravnikov, paciente moti, da ne morejo brez predhodnega naročila priti osebno do zdravnika, zlasti starejši, ki se manj znajdejo z računalniki, imajo težave pri naročanju. Skoraj nemogoče je v tem času v mestu menjati osebnega zdravnika, ker so kvote že zapolnjene, še ugotavlja zastopnica. Obenem Postružnikova pravi, da so ob njenih posredovanjih odzivni in sodelujejo tako v mariborskem zdravstvenem domu kot v UKC Maribor.
"Pacient je zmeraj v podrejenem položaju, saj zdravnik rešuje njegove težave, zato je komunikacija tako pomembna"
Samo kak zdravnik ne sodeluje
V večini primerov zadostuje že neformalno posredovanje, to pomeni, da ni obravnave. Je pa še kak zdravnik, ki ne sodeluje. Zastopnik lahko nato to preda Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic, toda ti postopki so dolgotrajni, težave pacientov pa se medtem lahko le še poslabšajo. Zato Postružnikova svetuje, da se pacienti ob kakšnih težavah že med samim zdravljenjem obrnejo nanje. Da se denimo pri zobozdravstvu pozanimajo o svojih pravicah, saj so lahko tudi zavedeni. Je epidemija sicer prinesla kakšne posebnosti pri njihovem delu? Bili so pomisleki o testiranjih, posamezniki so želeli pojasnila in odgovorili so jim v sodelovanju z zdravstvenim domom. O cepljenju zoper covid-19 ni bilo posebnih vprašanj, so pa zato zmeraj prisotni pomisleki staršev pri rednem cepljenju otrok zoper otroške bolezni: "Pri tem vidim veliko vlogo pediatrov, da znajo to ustrezno pojasniti. Podobno je pri drugih zadevah. Pacient ima možnost izbire tudi pri zdravilih, cepivih, je pa zdravnik tisti, ki je dolžan dati ustrezno pojasnilo in morda odpraviti pomisleke."
Tudi delo zdravnikov se je spremenilo
Maja Arzenšek, vodja enote osnovnega zdravstvenega varstva v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, pravi, da so družinski zdravniki dostopni, le da je pot do njih sedaj drugačna. Obvezno je predhodno naročanje. "Zavedamo se, da že prej nismo bili optimalno dosegljivi, kar je posledica velikega števila pacientov, ki jih ima posamezen zdravnik. Pomanjkanje družinskih zdravnikov ostaja enako pereče, kot je bilo oziroma se je med epidemijo še bolj izrazilo. Sedaj se paciente naroči na 20 minut, da se ne srečujejo v čakalnicah. To pomeni, da zagotovo ne more vseh, ki bi to želeli, sprejeti v istem dnevu," še dodaja Arzenškova. "Trudimo se, da bi zadeve potekale optimalno. Četudi je morda fizičnih obiskov manj, je pa zato veliko več obravnav, dela po telefonu, z elektronsko pošto ... Isti kader moramo zagotoviti še na drugih deloviščih, denimo pri cepljenju."
Postružnikova svetuje, da svojci, ko se zanimajo za svojega bližnjega, poizvedo, s kom se pogovarjajo, vprašajo, kdo je odgovoren za pacienta. Še preden gredo na poseg, naj se o tem zadostno pozanimajo. Zdravnik mora namreč po zakonu pacientu na razumljiv način pojasniti zadeve. Če so pri posegu posebnosti, od pacienta dobiti tudi podpisano soglasje. In še, naj se ne bojijo s pomočjo zastopnika uveljavljati svoje pravice. "Tudi v primerih, kjer so bile obravnave, se nato ni zgodilo, da kasneje pacienti zaradi tega ne bi dobili ustrezne oskrbe," dodaja Postružnikova.