(PORTRET) Alenka Strdin Košir, vodja covid intenzivne enote: Tu je koronavirus resničen

Če ne bi bilo gospe Košir, ne vem kako bi. Ona vse uredi, in to z nasmeškom!" Ne, ni šlo za folklorno prilizovanje šefu. Medicinski sestri navsezadnje nista bili z njenega oddelka, ampak iz brigade "povsod iz UKC", bila sta iskreno zaupanje in vera v enega redkih trdnih stebrov v času kaotične ere. Stari sistemi so padli, čez noč so vzklili novi in Alenka Strdin Košir jih je vzela v roke suvereno, premišljeno in z dobršno mero nujne racionalizacije, novo operacionalizacijo dela, ki jo je kasneje nekoliko podrobneje opisala tudi v "dnevnikih s covid fronte", objavljenih v Večerovi prilogi V soboto.

Pisanje je bilo njen ventil, skozi katerega je izločila napetost dnevov brezkončnih težav in v javnosti je postala sinonim zdravstvenega delavca iz prvih vrst. Najprej je mama dveh otrok, že 21 let in pol; nato žena; za zraven pa še zdravnica, 22 let in pol, specialistka interne in intenzivne medicine, pravi sama. Specializacijo je opravila na intenzivnem oddelku v UKC Maribor. Zdaj je "po sili razmer" vodja covid intenzivne enote.

V živo s covid fronte

Začelo se je pravzaprav na infekciji. Ob stari stavbi, ki bi mirne vesti brez večjih prilagoditev lahko postala muzej, so zrasli šotori za sprejem covid bolnikov. Danes, ko je koronavirus vsakdanja beseda in grožnja virusa v zavesti vsaj pri nekaterih počasi izzveneva, bledijo v pozabo posnetki iz Bergama. Medli tisti čas, ko kar naenkrat vuhanski virus ni bil več neka "azijska anomalija", ampak resna grožnja tudi Evropi. Nam. Zahod, z menda najbolj dovršenim zdravstvenim sistemom, je s čudenjem zrl na Kitajsko, kjer so kot gobe po dežju rasle nove bolnišnice. Hitro se je pričelo kazati, da medicinski čudeži, vrhunske veščine in operacije ter napredna doktrina zahodne medicine niso dovolj za boj proti nevidni virusni grožnji, spremeniti, prilagoditi je treba sistem od korenin naprej. Infektologi so čez noč postali vodilna sila bolnišnice, ki se je hitro spreminjala in delila v cone, prvi bolniki pa so več kot očitno pokazali, da je "navadni covid oddelek" hudo zgrešen izraz. Gre za hudo bolne s številnimi zapleti, sploh v začetku pa ni bilo popolnoma jasno, katera zdravila učinkujejo, če sploh, in kako preprečiti razvoj pljučnice, ki lahko za vselej poškoduje bolnikova pljuča. Še danes ni povsem jasno, kdo so bolj rizični bolniki, kateri manj, tudi precej telesno fit ljudje, v dobri kondiciji, so se brez očitnega razloga proti virusu borili slabše kot drugi. In strah je ob vsem tem zlezel tudi v pore zdravstvenih delavcev in njihovih družin. Bili so primeri, ko je okolica zaposlene na covid oddelkih prosila, naj se jim izognejo, naj se samoizolirajo. "Doma jih skrbi, seveda. Ko pridem domov, se takoj preoblečem, vsi zelo pazimo, ampak kopalnica pa je samo ena," je pripovedoval reševalec. Medicinska sestra s covid oddelka pa: "Vedno za sabo razkužim in prezračim kopalnico, oblačila iz službe perem posebej." Zaradi dela so nekateri zapustili otroke, družine in se preselili v hostel, svoj običajni družinski ritem so zamenjali za službenega.

Zdravilo zoper bolezen in dvom

Učinkovitega zdravila zoper covid-19 še danes nimamo, imamo pa veliko dvomljivcev, ki se zdravijo tako, da preprosto ne verjamejo in nočejo razumeti. Ni enostavno ob objavah, kako v bolnišnici nihče ne dela in kako jim ni mar za bolnike, kar zamahniti z roko. Boli, priznavajo zdravniki in medicinske sestre. Alenka Strdin Košir se je ob vzponu dvomljivcev, zanikovalcev covida-19 odločila našo ekipo peljati po labirintu covid intenzivne. Dve improvizirani in ena originalna enota so sedaj že dva meseca polne bolnikov, intenzivni na kardiologiji in nevrologiji sta bili vzpostavljeni praktično čez noč, člani ekip pa sklicani od povsod, z vseh oddelkov bolnišnice. "Najbolj dragoceni so zdravstveniki," je ob trenutku postanka vodja predstavila mlada sodelavca, ki sta izhajala iz izvorne intenzive in sta sedaj ob rednem delu še organizatorja procesa. Gledajo zvečer poročila, jih kaj prizadene dvom o njihovih naporih? "Ne, zvečer pravzaprav padem v posteljo."

Še vedno je bilo mnogim težko doumeti, da zdravstvenega osebja za delo z ljudmi, ki visijo med življenjem in smrtjo, ni mogoče izobraziti v nekaj mesecih. Jelka Černivec, upokojena vodja sestrske intenzivne ekipe, je prepričana, da potrebuje medicinska sestra po šolanju še vsaj tri leta dela na intenzivnem oddelku, da je lahko pri delu suverena. Intenzivna terapija je posebna že zaradi številnih aparatur. Ventilatorji, ki smo jih preštevali letos, so le ena od mnogih. "Delo pri nas je psihično in fizično zelo naporno - zahteva veliko znanja, nenehno zbranost, tudi fizično moč, saj so naši bolniki vsi nepokretni, priključeni so na številne cevke in aparate in jih je treba negovati, obračati, izvajati terapijo," pravi specialistka intenzivne terapije Nives Matkovič Lonzarić. Zdravnik je vodja tima in vodi zdravljenje, vendar je negovalni kader tisti, ki večino časa preživi z bolnikom.

"Če sta oba iz zdravstva, so otroci samorastniki"

Medtem ko je bila večina pozornosti uperjena v postelje za intenzivno nego, ki so že dolgo rana mariborske bolnišnice, je raslo število postelj na covid oddelku, raslo je tudi število mest na covid točkah, zaposleni v zdravstvenem domu so se bodli s pacienti, ki so želeli do zdravnika takoj. Nerazumevanje je vladalo tudi na edinem ob epidemiji vseskozi delujočem delu mariborskega zdravstva - urgenci. Na urgenci so sprejemali vse, ki jim ni uspelo drugje. Predstojnik urgence Gregor Prosen je takrat izpostavil delo medicinskih sester: "Tukaj so nesramnosti, nasilje nad njimi, 'k sreči' samo še verbalno. Vsakodnevno so poslane nekam, zlorabljene. To lahko kompenziraš mesec, dva, tri, leto ali dve, ampak sedaj vidim pri zaposlenih - naveličani so. Gre za najbolj grozovito in ubijalsko nespoštovanje pacientov in tukaj moramo storiti nekaj kot mesto. Potem je tu delo ob vikendih, praznikih. Stanje se je počasi poslabševalo. Za mlade ljudi je urgenca razburljiva, vse, kar vidimo v filmih, je res, adrenalin in razburljivost sta, ampak v filmih ne vidiš skritega davka. Ko po nočni pelješ otroka v šolo, nekaj skuhaš in urediš doma, pa greš spet v službo. Vikendov ni, morda je en prosti vikend v mesecu. Če sta oba iz zdravstva, so otroci samorastniki."

Zgodb je veliko in niso vse srečne, a če se delovne razmere in plačila v zdravstvu po covid krizi ne bodo izboljšali, je s to družbo nekaj zelo narobe.