Potovalna kalvarija 133 kilometrov

"Na vlado se obračamo državljani s prebivališčem v Mariboru, ki smo poklicno vezani (tudi) na Ljubljano in s tem na potovalno kalvarijo, v kakršno se je spremenilo 133 kilometrov poti med dvema največjima mestoma v državi." Tako se začne državljanska pobuda, poimenovana 50 minut, s katero se podpisniki obračajo na nacionalne in lokalne oblasti. Opozarjajo, da je štajerska avtocesta močno obremenjena, zaradi česar je bistveno otežena povezava med Mariborom in Ljubljano.

Več ur do glavnega mesta

"Zatečeno stanje torej ni novo," opozarjajo podpisniki, "sodu pa je izbila dno in nas spodbudila k odzivu popolna zapora štajerske avtoceste zaradi prometnih nesreč v dveh zaporednih junijskih dneh, ki so jim sledili obsežni večkilometrski zastoji z dodatnimi nesrečami ob dejstvu, da traja potovanje z vlakom med mestoma v najboljšem primeru 2 uri, v najslabšem pa 2 uri in 53 minut z dvema prestopoma." V centralizirani državi, dodajajo, kakršna je Slovenija, spravlja prometna nepovezanost prebivalce Maribora, ki profesionalno delujejo (tudi) v Ljubljani, v izrazito podrejen položaj, "obenem pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo mesta, saj bistveno zmanjšuje pobudo ljubljanskih akterjev po potovanju in delovanju v Mariboru."

Hendikep za razvoj države

Opozarjajo še, da so prekinitve prometnih povezav med mestoma tudi hendikep razvoju Slovenije, saj država z zgolj enim razvijajočim se urbanim središčem - Ljubljano - ni država za 21. stoletje. Tudi z vidika varovanja okolja je nujno, opozarjajo, da se na relaciji Maribor-Ljubljana domislijo in organizirajo načini hitrega javnega prevoza, zato od vlade zahtevajo takojšnjo vzpostavitev ekspertne skupine, ki bo do konca leta 2019 pripravila akcijski načrt, v skladu s katerim bo mogoče to 133-kilometrsko pot prepotovati v 50 minutah, pri čemer omenjajo "načine hitrega javnega prevoza", tj. hitrega vlaka. "Od političnih akterjev na nacionalni in lokalni ravni pričakujemo, da bodo pripravljeni načrt v najkrajšem možnem času udejanjili," sklenejo pobudniki s prvopodpisano dr. Matejo Ratej.