Branka Bezjak
Še bi lahko priredili tovrstne dogodke, so si bili enotni udeleženci ob koncu sobotnega kolesarskega dogodka. Na cilju v Mariboru tudi zadovoljni, da jim je z vmesnimi postanki uspelo prekolesariti dobrih 60 kilometrov. Seveda se je na to pot mogoče odpraviti tudi samostojno, a z nekaj spodbude in v družbi se je gotovo lažje pripraviti do tega. Je pa treba biti na glavni železniški postaji v Mariboru že ob 7. uri, pet minut kasneje pelje redni vlak s končnim ciljem sicer v Hodošu, a v slabi uri je v Ormožu. Vožnja z vlakom po Sloveniji je med vikendom na sploh zelo ugodna. Enosmerna vozovnica stane 1,40 evra, dnevna 2,80, za kolo je treba plačati dodatek 1,50 evra. Dobro je preveriti le, na katere vlake sploh lahko vzameš kolo. Tokrat je vse stroške pokrila RRA Podravje - Maribor, tudi kosilo na Ptuju, kjer smo imeli daljši postanek.
A gremo na začetek. Starostno pisana zasedba 30 udeležencev, od osnovnošolcev do upokojencev, se je najprej torej podala na vlak do Ormoža. Tam pa po uvodnih napotkih predsednika Mariborske kolesarske mreže Žige Ozvaldiča, kako bomo kolesarili in kateri od prostovoljcev društva nas bodo usmerjali, da bo vse skupaj potekalo varno, start z železniške postaje. Že na začetku je krajši vzpon, da se srčni utrip poviša in ogreje telo. Nekateri so tudi zato za pot, ki sicer večinoma teče po ravnini, izbrali električna kolesa. "Ti razmišljajo, kje bodo našli elektriko, drugi, ki imamo klasična kolesa, pa, kje bo pivo," je padal šala.
Po krajšem delu vožnje po glavni cesti, table usmerijo med polja pod daljnovode, ob reko. Jutranje meglice so se s polja hitro dvignile in sonce je vse bolj prijetno grelo. Dravska kolesarska pot se tudi vije skozi posamezne vasice, deloma po asfaltu, deloma po gramozu. Če se samostojno odpravimo na pot, na sploh ne bo odveč, da smo na celoti poti nekoliko bolj pozorni, da ne zgrešimo rdečih tabel, ki sicer lepo usmerjajo, a tu in tam je katera postavljena nespretno, denimo na drugi strani ceste, ne desno ob njej.
Pri Hidroelektrarni Formin se razpre pogled na Ptujsko jezero z gradom v daljavi. Od tu naprej veliko kolesarjev, pa tudi pohodnikov, ubere pot po nasipu, a uradna kolesarska pot pelje spodaj, po asfaltu in skozi Zabovce do Spuhlje, tam en manjši delček na glavno cesto, nato spet nazaj do jezera k Ranci, kjer je bil tudi naš postanek za kavo. Zavod za turizem Ptuj je ob tem uredil še vodenje po mestu in na Ptujski grad, da smo nato izvedeli nekaj glavnih poudarkov iz zgodovine najstarejšega mesta v državi.
Po kosilu v nedavno obnovljeni gostilni Rozika, streljaj od ptujske tržnice, pa spet nazaj na kolesa. Tokrat po levem bregu Drave, kajti na desnem je narasla rekla precej poškodovala pot, gramoz ni utrjen. Po besedah Borisa Keuca iz RRA Podravje - Maribor, so za urejanje posameznih odsekov poti odgovorni v občinah, kjer so jim dejali, da bodo uspeli vse sanirati šele v prihodnjem letu. Tudi pot na levem bregu je lepa, je pa malo več vzponov, zlasti skozi Krčevino pri Vurberku. Ob poti pa je nenazadnje v Orešju na ogled najstarejša sekvoja v Sloveniji. Da smo z rokami obkrožili drevo, nas je moralo devet stegniti roke. S takšnimi postanki, se tudi za koga težki odseki lažje premagajo. Pri gramoznici oziroma Wake parku Duplek je ponovno uradno postajališče poti Drava bike z mizami in počivalniki. No, blizu pa je tudi bife, kjer se je mogoče okrepčati. Do prihoda v Dogoše je treba za kratko spet na glavno cesto, nato pa po manj znanih predelih pridemo v Zrkovce, nato v Pobrežje in naposled v center Maribora.
Še nekaj ureditev torej čaka skrbnike in občine, da bo Drava bike še v večji meri speljana stran od glavnih cest in s tem tudi bolj varna. To se sicer ves čas dopolnjuje, ureja, kolikor je pač denarja. A pravzaprav že sedaj ni razloga, da se ne bi podali vsaj na kakšen manjši odsek. Pri RRA Podravje - Maribor so s tem dogodkom želeli pokazati, da se da narediti tudi daljši (sobotni) izlet brez avtomobila, je povedala Urška Drvarič. Mariborčanka Biljana Brodnjak je pot opravila celo s ponyjem, resda ima ta njen tri prestave, a še zmeraj se je precej bolj namučila zlasti pri vzponih. Je pa tudi res, da je že izkušena voznica ponyja. V par letih je opravila že čez 6500 kilometrov. "Rada se udeležujem takšnih dogodkov. Ne le, da odkriješ nove poti, tudi spoznaš nove ljudi, zmeraj je zelo prijetno," je povedala.
Da so nameravali s sodelavci iz Univerzitetne knjižnice Maribor že opraviti prav to pot, sta povedala tudi Dejan Kac in Borut Gombač. Sedaj, ko je za njima že ta izkušnja, jo bodo zagotovo, sta bila odločena. Tudi pri MKM in RRA nameravajo še prirediti podobne ture. Nenazadnje je ta dogodek tudi nastal po tistem, ko so pripravili kolesarjenje na delu Drava bike do Fale in nazaj v Maribor.
