Igor Selan
Ob svetovnem dnevu spomina na holokavst so v Muzeju narodne osvoboditve Maribor danes odprli razstavo Šest milijonov ladjic za šest milijonov žrtev. Pobudnik razstave, ki je hkrati dobrodelni projekt, papirnate ladjice bodo namreč po zaključku razstave prodali kot star papir, denar pa bo šel v roke dobrodelnemu društvu UP-ornik, je predsednik društva in zgodovinar Boris Krabonja.
Ta je, kot je povedal, idejo za razstavo dobil, ko je začel svoje dijake iz Srednje ekonomske šole voditi v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau: "Takrat sem nekje prebral legendo, da vsako pomlad zraven krematorijske tega morišča brez primere cvetijo bele marjetice. Te naj bi simbolizirale nemirne duše majhnih otrok, ki so morali umreti samo zato, ker jim je nekdo rekel, da so židje. Ta zgodba se me je toliko dotaknila, da me je ves čas preganjalo prekletstvo, ki se mu reče številka. Zgodovinarji smo namreč ena taka zelo površna bitja, ki se zelo hitro zadovoljijo s številkami. Številke pa so neme, nimajo imena in ne duše. Zato sem poskušal teh šest milijonov ubitih duš materializirati do te mere, da so dobili ime, priimek, sanje, hrepenenje, skratka vse kar imamo tudi mi sami."
"Številke so neme, nimajo imena in ne duše. Zato sem poskušal teh šest milijonov ubitih duš materializirati do te mere, da so dobili ime, priimek, sanje, hrepenenje"
V projektu je od 20. avgusta 2021, ko je Krabonja pozval k akciji, sodelovalo več kot 200 organizacij in skupaj kar 20 tisoč ljudi, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, zavodov, zdravstvenih domov, bolnišnic, domov za ostarele, kulturnih in športnih društev, krajevnih skupnosti, posameznikov in različnih organizacij tako doma, kot po svetu, cilj, izdelava šestih milijonov ladjic, pa je bil dosežen 9. maja lani. Skupaj so sicer sodelujoči izdelali kar 6,8 milijonov papirnatih ladjic, pri čemer je prav vsaka od njih dobila dvojno vlogo. Sprva se postale del umetniške postavitve v zaklonišču ACE Metalna, ki so jo zasnovali študentje arhitekture iz Maribora, po predaji v reciklažo pa so bodo materializirale v obliki denarja, ki bo namenjen zmanjševanju stisk starejših, ki živijo pod pragom revščine.
Omenjena razstava je sicer le prva v nizu razstav in prireditev, ki jih bo Muzej NO pripravil ob 65. letnici svojega obstoja.
