Sladkorna bolezen je kronična motnja, s katero se v Sloveniji spopada več kot 150 tisoč bolnikov, od tega jih je 10 do 15 tisoč v Mariboru. Gre za bolezen, pri kateri je zelo pomemben način življenja, preventivno delovanje in podpora svojcev. "Tudi sam sem sladkorni bolnik in se še vedno neprestano učim novih stvari in na sebi preizkušam, kako se izogniti povišanemu sladkorju v krvi," pravi Mirko Topolovec, predsednik Društva diabetikov Maribor.
Najpomembnejša je preventiva
Pred štirimi leti so uvedli posebni program, preventivno delovanje, ki je sestavljen iz štirih korakov za izboljšanje bolezni: telesne aktivnosti, izobraževanja, edukativnih zdravstvenih okrevanj in druženja. Sogovornik poudarja, da je prav preventivno delovanje najpomembnejše: "Veliko ljudi sploh ne ve, da je njihovo stanje resno. Šele ko bolezen napreduje predaleč, pridejo k nam, čeprav bi morali proti bolezni začeti delovati že veliko prej." Z njim se strinja tudi Lidija Salamon, strokovna delavka v Društvu diabetikov Maribor: "Zelo pomembna je telesna aktivnost, ki bolnikom pomaga premagovati stres, izboljšuje njihovo psihično stanje in jim s tem znižuje sladkor v krvi." Zato v društvu vsem članom nudijo brezplačne telesne aktivnosti; od kegljanja, pikada, raznih pohodov, izletov, namiznega tenisa do plavanja in kolesarjenja, vsak pa dobi tudi brezplačni merilnik za merjenje sladkorja v krvi.
Bolnik na delavnicah dobi veliko informacij, lahko vpraša, kar ga pesti
Ustvarjajo se zgodbe in pletejo nova prijateljstva
Izvajajo tudi posebne učne delavnice, kjer sodelujejo s študenti medicine, specialisti iz UKC Maribor in z Zdravstvenim domom Maribor. "Cilj takšnih delavnic je predvsem, da lahko bolnik vpraša, kar želi. V ambulantah ponavadi ni dovolj časa, da bi se zdravnik lahko podrobno posvetil vsakemu pacientu, zato jim skušamo to omogočiti mi," pravi Salamonova in doda, da dvakrat letno organizirajo tudi šolo zdravega življenja, ki jo vodijo strokovnjaki iz zdravstvenega področja, štirikrat letno pa edukativna zdravstvena okrevanja, ki potekajo na morju in v raznih zdraviliščih. Želijo, da bi se takšnih dejavnosti udeleževali tako bolniki kot njihovi svojci, saj bolezen zadeva celotno družino in okolje, v katerem bolnik živi. Organizirajo pa tudi različne oblike družabnih srečanj, kjer se pletejo nova prijateljstva in ustvarjajo nove zgodbe. "Tisti, ki so osamljeni, lahko na tak način najdejo tudi družbo," razlaga Salamonova, "marsikdo je spoznal tudi novega partnerja." Bolniki v takšnih druženjih najdejo uteho, si izmenjujejo informacije in gradijo svoje znanje o bolezni, dodaja. Letos so odprli pisarno tudi v Slovenski Bistrici, kjer je okoli 70 članov.