Stražun: Mestni gozd z dodatkom kanalizacije

Andreja Kutin Lednik
10.05.2019 15:56

Kako v zavarovanem mestnem gozdu namesto potoka teče odprti vod kanalizacije, ki konstantno obremenjuje okolje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Stražunski potok v krajinski park in staro strugo Drave dovaja fekalije.
Sašo Bizjak

Stražun že dolgo ni več mestni gozd, kakršnega bi si želeli in bi ga mesto zaslužilo. Divjim odlagališčem pomladanske čistilne akcije niso prišle do živega, gozd je poligon za adrenalinske motorne navdušence, a v najslabšem stanju je hrbtenica največjega mestnega gozda, ki je varovan kot vrednota, saj je zadnji ostanek sveta, kakršen je bil ob Dravi nekoč - Stražunski potok. To pravzaprav ni potok, ampak kanalizacijski jarek.

​Kje doteka voda iz kanalizacije?

Ob našem obisku je bil "izvir" ali pričetek potoka, razbremenilni objekt pod Nasipno ulico, popolnoma suh. Kako je mogoče, da se nekaj kilometrov nižje ob istem času v staro strugo Drave izliva potok, poln fekalij? Kje torej v strugo, ki je speljana skozi gozd, doteka voda iz kanalizacije? Natančnega odgovora ni.

Stražunski potok
Sašo Bizjak

Bremena za okolje

Na situacijo že leta opozarja ekotoksikolog Boris Kolar. Prejšnja županska garnitura je obljubila, da se bo lotila težave, a še pred iztekom mandata je pozabila na obljubo. V Stražunu je več okoljskih težav. Fekalije obremenjujejo okolje z mikroorganizmi, ki so lahko nevarni pitni vodi, rušijo rečni ekosistem, istočasno pa so izjemen vir plastike in posledično mikroplastike. Čeprav zaradi plastike bijejo plat zvona največkrat morski biologi, pa je ta nevarna tudi rečnim ekosistemom. Našli so jo praktično na vseh koncih sveta, v pivu, ljudeh, hrani, soli, pitni vodi, novejše raziskave kažejo, da jo celo dihamo.

Razbremenilni objekt Stražun 1, kjer se prične potok
Sašo Bizjak
Na situacijo že leta opozarja ekotoksikolog Boris Kolar.
Sašo Bizjak

Odpadne vode je treba čistiti

Stražunski jarek je ne glede na lastništvo zemljišča v upravljanju Mestne občine Maribor, saj je bil v preteklosti urejen za potrebe razbremenjevanja mešanega sistema kanalizacije, navajajo na ministrstvu za okolje in prostor. Gradnja Stražunskega jarka se je začela leta 1960. "V projektu iz leta 1959, katerega investitor je bil takratni občinski ljudski odbor Maribor - Tezno, je navedeno, da v strugi ni stalnega pretoka, občasno se vanj drenirajo vode iz zaledja, sicer pa je namenjen odvodnji padavinskih vod in odplak iz naselij na območju vzhodne Betnave, Tezna, Pobrežja in Brezja. Ker jarek nima stalnega pretoka, je v projektu navedeno, da je odpadne vode treba čistiti, sploh zato, ker je jarek odprt," pišejo na ministrstvu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta