Stražun že dolgo ni več mestni gozd, kakršnega bi si želeli in bi ga mesto zaslužilo. Divjim odlagališčem pomladanske čistilne akcije niso prišle do živega, gozd je poligon za adrenalinske motorne navdušence, a v najslabšem stanju je hrbtenica največjega mestnega gozda, ki je varovan kot vrednota, saj je zadnji ostanek sveta, kakršen je bil ob Dravi nekoč - Stražunski potok. To pravzaprav ni potok, ampak kanalizacijski jarek.
Kje doteka voda iz kanalizacije?
Ob našem obisku je bil "izvir" ali pričetek potoka, razbremenilni objekt pod Nasipno ulico, popolnoma suh. Kako je mogoče, da se nekaj kilometrov nižje ob istem času v staro strugo Drave izliva potok, poln fekalij? Kje torej v strugo, ki je speljana skozi gozd, doteka voda iz kanalizacije? Natančnega odgovora ni.
"Predvsem pa ni jasno, ali je to potok ali kanalizacija"
Bremena za okolje
Na situacijo že leta opozarja ekotoksikolog Boris Kolar. Prejšnja županska garnitura je obljubila, da se bo lotila težave, a še pred iztekom mandata je pozabila na obljubo. V Stražunu je več okoljskih težav. Fekalije obremenjujejo okolje z mikroorganizmi, ki so lahko nevarni pitni vodi, rušijo rečni ekosistem, istočasno pa so izjemen vir plastike in posledično mikroplastike. Čeprav zaradi plastike bijejo plat zvona največkrat morski biologi, pa je ta nevarna tudi rečnim ekosistemom. Našli so jo praktično na vseh koncih sveta, v pivu, ljudeh, hrani, soli, pitni vodi, novejše raziskave kažejo, da jo celo dihamo.
Odpadne vode je treba čistiti
Stražunski jarek je ne glede na lastništvo zemljišča v upravljanju Mestne občine Maribor, saj je bil v preteklosti urejen za potrebe razbremenjevanja mešanega sistema kanalizacije, navajajo na ministrstvu za okolje in prostor. Gradnja Stražunskega jarka se je začela leta 1960. "V projektu iz leta 1959, katerega investitor je bil takratni občinski ljudski odbor Maribor - Tezno, je navedeno, da v strugi ni stalnega pretoka, občasno se vanj drenirajo vode iz zaledja, sicer pa je namenjen odvodnji padavinskih vod in odplak iz naselij na območju vzhodne Betnave, Tezna, Pobrežja in Brezja. Ker jarek nima stalnega pretoka, je v projektu navedeno, da je odpadne vode treba čistiti, sploh zato, ker je jarek odprt," pišejo na ministrstvu.
Za Stražunski potok še brez prijave
Inšpekcija za okolje in naravo še ni prejela nobene prijave v zvezi z iztokom kanalizacije v Stražunski potok, povedo na okoljskem inšpektoratu. Ima pa Maribor več neurejenih točk v kanalizacijskem omrežju. "Do sedaj sta bili podani dve prijavi za iztekanje kanalizacije v Radvanjski potok - za obe lokaciji sta bili izdani inšpekcijski odločbi, s katerima se je lastniku javne kanalizacije, Mestni občini Maribor, odredilo, da mora pred razbremenilnikoma zagotoviti izgradnjo zadrževalnika, ki bo zadržal celoten čistilni val, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka po kanalizaciji z območja Radvanja. Odločbi še nista izvršeni," poročajo inšpektorji. V enem primeru se vodi izvršba z denarno prisilitvijo - izrečena je že bila globa 10.000 evrov, ki je bila plačana, a je občina zoper sklep podala pritožbo, o kateri še ni odločeno. A če občina ne bo zgradila zadrževalnike do 1. oktobra 2019, bo izdan nov sklep o izvršbi z denarno kaznijo - tokrat v višini 20.000 evrov.