To so zlati maturanti mariborskih gimnazij: Ko narediš več kot drugi in verjameš vase

barb
06.08.2020 06:00

Bodoči zdravniki, kemiki, matematiki, fiziki pa tudi kak arhitekt, psihologinja, slovenistka in multimedijka so letošnji zlati maturanti splošne mature na mariborskih gimnazijah. Vprašali smo jih, kaj jih je motiviralo, kje bodo nadaljevali šolanje in kako vidijo svojo prihodnost.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Timotej Šuman, II. gimnazija

"Med šolanjem na II. gimnaziji sem ves čas vedel, da bom študiral nekaj v okviru naravoslovja, tako bom študiral kemijo v Ljubljani. Zanimanje za kemijo in končno odločitev, da bom študiral prav to, mi je vzbudila profesorica Zdenka Keuc, ki je bila hkrati mentorica moje raziskovalne naloge. Med pripravo te naloge sem tudi spoznal, da me eksperimentiranje in odkrivanje novih iznajdb neizmerno veseli in da je to nekaj, kar bi rad počel v življenju. V svoje delo pa bi rad vključil tudi organizacijske sposobnosti, saj so te ključne za kakršenkoli uspeh, z dobro organizacijo pomembno zmanjšaš raven stresa pri delu. Menim, da bo moja prihodnost dokaj stabilna in še naprej uspešna, saj se bom za vsako dodeljeno nalogo maksimalno potrudil. Za uspeh v karieri pa potrebujem prebojno priložnost, kot si jo tudi vsi mladi želimo. Za učenje me je motivirala miselnost, da naredim nekaj več kot drugi, in to mi je tudi uspelo. Taka miselnost je potrebna tudi pri napredovanju v karieri, saj ti res daje prednost pred konkurenco. V Mariboru je takšnih dijakov manj, saj se dijaki ukvarjajo tudi z raznimi obšolskimi dejavnostmi in se ne posvetijo le učenju. Lep primer tega je prav naša šola, ki ponuja širok spekter le-teh."

Timotej Šuman
Osebni arhiv

Lana Krmelj, II. gimnazija

"Odločila sem se za študij primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike v Ljubljani. Ker me zanima tudi gledališče, želim v prihodnosti združevati oboje, na primer s pisanjem gledaliških kritik ali delom lektorja v gledališču. Študij ne zajema le književnosti, ampak tudi spoznavanje jezika, kar se mi zdi zelo pomembno, čeprav materni jezik velikokrat dojemamo kot enostaven, njegovo poznavanje pa samoumevno. Zanimam se tudi za dramaturgijo in menim, da lahko z izbranim študijem razširim svoje poznavanje literature, to pa kasneje prenesem v gledališče. Ne nazadnje je to prostor, kjer lahko dramska dela zares zaživijo, zato si želim, da bi zmogla z znanjem o svetovni književnosti v gledališču načenjati še neraziskane teme. Vse življenje želim ostati v stiku z gledališčem, odkrivati njegove razsežnosti in se s tem poglabljati vase, hkrati pa z literaturo vstopati v svetove drugih. Povezanost različnih svetov, ki jo pri delu v umetnosti čutim, je tisto, kar bi rada kot neopisljivo čarobnost predstavila drugim."

Lana Krmelj
Osebni arhiv

Pia Golob, II. gimnazija

"Z izbiro študija sem imela kar nekaj težav. Nisem naravoslovka, družboslovje mi je veliko bližje, a za študij psihologije sem vedela, da ne bi imela dovolj točk zaradi izjemno visoke omejitve in lanskega prav dobrega uspeha. Na koncu sem izbrala študij multimedije v Ljubljani, ker je to zelo interdisciplinaren program, kar mi pušča relativno odprte možnosti za poklicno pot. K mojemu rezultatu na maturi je najbolj pripomogla premišljena odločitev glede izbirnih predmetov; filozofijo sem izbrala, ker mi je bila zelo zanimiva, nemščino pa predvsem zato, ker mi je dobro šla oziroma sem imela dobro podlago iz prejšnjih let. Če ti je neki predmet zanimiv ali ti dobro gre, imaš do njega čisto drugačen pristop, tudi učenje je lažje in končni rezultat boljši. Imela pa sem tudi malo sreče, predvsem pri matematiki, kjer nisem bila površna kot običajno, in pri tem, da sem vedno imela rada tako slovenščino kot angleščino, ki sicer kot obvezna predmeta mnogim povzročata težave. Sicer pa moj izbrani študij nima visoke omejitve, tako da nisem bila nikoli pod pritiskom, da moram doseči visoko število točk, kar je bilo za mnoge zelo stresno, ampak sem se preprosto učila z željo, da dosežem čim boljši rezultat pri posameznih predmetih, ki so mi bili skozi celotno srednjo šolo najbližji."

Pia Golob
Yearbook

Kaja Blažka Žnuderl, II. gimnazija

"Če si do oktobra ne bom še četrtič premislila, bom šolanje nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Že od začetka srednje šole mi je bilo jasno, da bi rada počela nekaj, kar je povezano z naravoslovjem, a žal nisem našla ožjega področja, v katero bi se želela usmeriti. Razmišljala sem o več naravoslovnih študijih, med drugim o biokemiji, radiologiji in računalništvu, na koncu pa sem se odločila za splošno medicino, saj vključuje predmete, ki so me zmeraj zelo zanimali, predvsem kemijo in fiziko, ki sem ju izbrala tudi na maturi. Poleg tega študij kasneje ponuja zelo široko izbiro med specializacijami, tako da verjamem, da bom do takrat našla področje, ki me resnično zanima in na katerem bi želela delati. Kljub temu da bi letošnje online učenje na daljavo označila kot uspešno, si težko predstavljam, kako bi se v tej situaciji znašla oktobra v povsem novem okolju. Skrbi me pomanjkanje socialnega stika in predvsem laboratorijskih vaj, ki predstavljajo kar dobršen del študija, za katerega sem prepričana, da ga na daljavo ne bo nikoli mogoče enako kakovostno izvajati."

Kaja Blažka Žnuderl
Pia Golob

Nina Rituper, II. gimnazija

"Pred štirimi leti sem se predstavila kot Nina Rituper z obrobja Goričkega, in čeprav sem bogatejša za mnoge izkušnje, prijateljstva ter akademsko znanje, ne znam izpopolniti te predstavitve. Šolanje bom nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani s študijem psihologije. Odločila sem se intuitivno, vendar sem se v to smer obračala že veliko prej - kot otrok sem radovedno analizirala svoj notranji svet in vedenje drugih, brala, se ukvarjala z jogo ter živela z anoreksijo, s perfekcionizmom in anksioznostjo. To so le fragmenti mojega življenja, s katerimi nočem biti identificirana, zato jih pogosto zanikam. Tukaj jih naštevam, ker si želim, da ob priznanju, da sem tudi sama že potrebovala psihološko pomoč, ne bi čutila sramu in zadržanosti. Težko mi je samozavestno pisati o prihodnosti, saj sem v letošnjih razmerah bolj kot kadarkoli prej občutila krhkost sveta, ki si ga ljudje radi tako sistematično urejamo. Ko sem bila majhna, sem si kot mnogi otroci želela spremeniti svet, klišejsko sem se naučila, da se bom najprej morala soočiti s podobo, ki strmi vame v ogledalu, da ji bom morala zaupati, jo vzljubiti ter spremeniti njen svet."

Nina Rituper
Osebni arhiv

Miha Potočnik, II. gimnazija

"Pred opravljanjem mature sem se zavedal, da dobrega rezultata na maturi ne potrebujem nujno, saj sem se prijavil na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je najpomembnejša uspešnost na tamkajšnjem sprejemnem izpitu. Verjetno je ravno sproščen pristop do učenja in izpitov pripomogel k dobremu končnemu rezultatu na maturi, ki pa je zagotovo dobrodošel, saj mi odpira veliko vrat za vpis na druge fakultete ob morebitnem neuspehu na sprejemnem izpitu ali kasnejši menjavi programov. Kako gledam na svojo prihodnost? Optimist sem, verjamem vase in kakšen neuspeh me ne ustavi na poti k želenim ciljem. Obratno - včasih me še spodbudi, da dosežem želeno. Sicer svojo prihodnost vidim v Sloveniji, ne izključujem pa nadaljnje študijske, poklicne in zasebne poti v kakšni evropski državi - bom videl, kam me bo peljalo življenje."

Miha Potočnik
Osebni arhiv

Armina Rahmanović, Prva gimnazija

"Matura je bila odlična priložnost, da pokažem znanje, ki sem ga pridobila v štirih letih gimnazije. Hotela sem biti ponosna na svoje znanje in nisem hotela razočarati tistih, ki so verjeli vame in me spodbujali na moji poti. Študij bom nadaljevala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Že od nekdaj me zanima kemija, ampak za ta študij sem se dokončno odločila v srednji šoli, ko sem tudi tekmovala na tem področju, prav tako me je za ta študij motivirala profesorica kemije, s katero sem tudi delala raziskovalno nalogo na tem področju. O svoji prihodnosti ne razmišljam preveč, želim končati študij, pridobiti magisterij, mogoče tudi doktorirati in dobiti službo, ki me bo veselila. V tem trenutku je težko napovedati prihodnost mesta in države. Bližnja prihodnost mesta in države bo najverjetneje zaznamovana s širjenjem koronavirusa. Najprej je treba ta problem rešiti in se nato spoprijeti s posledicami, ki jih je ta problem prinesel. Nato upam, da se bosta Maribor in Slovenija začela dolgoročno razvijati po evropskem vzoru in da se bo pospešil gospodarski razvoj."

Armina Rahmanović
Osebni arhiv

Milica Stojkoska, Prva gimnazija

"Največja motivacija je bilo iskanje svojega maksimuma pri vsem v življenju, pa tako tudi pri maturi. Do sebe sem zahtevna in trudim se, da bi zmeraj dala vse od sebe, pa če je to imeti uspeh 5.0 ali biti zlati maturant. Kar se tiče študija, sem se vpisala na mariborsko Medicinsko fakulteto, saj so v družini večinoma medicinci in se mi zdi, da mi je ta študij najbolj pisan na kožo. V Mariboru, ker je bližje, toplejši ljudje, boljša oprema. Vse, kar potrebujem. Mojo prihodnost bo še vsaj deset let sestavljala predavalnica fakultete, vendar se pozneje vidim kot doktorico, ki uživa tako v delu kot v življenju s sebi ljubimi osebami. Rada bi se posvetila sami sebi in bila najbolj srečna, kot sem lahko. Kot se bomo razvijali mi, se bosta tudi naše mesto in država in neučakana sem, da vidim, kaj lahko v arhitekturnem in gospodarskem smislu prinese čas. Upam le, da bomo ohranili svojo avtentičnost in jo cenili bolj kot prej."

Milica Stojkoska
Barbara Bradač

Matevž Vaupotič, Prva gimnazija

"Matura je izredno obsežen in širok pregled znanja, ki naj bi ga gimnazijec pridobil v štirih letih šolanja, tako da težko rečem, da lahko dober rezultat pripišem zgolj nekemu enostavnemu zunanjemu motivacijskemu dejavniku. Če pomislim, kaj je meni osebno prineslo največ, bi rekel, da zagotovo resno delo in zanimanje za snov vsa štiri leta in ne le, ko je matura že pred vrati. Tukaj gre zahvala tudi odličnim profesorjem Prve. Študij bom nadaljeval na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer bom študiral fiziko. Glede smeri študija sem bil že dolgo odločen, saj me fizika zanima že od otroštva. Dolgo sem imel željo iti že na dodiplomski študij v tujino, pa sem si na podlagi izjemnih priporočil FMF-ja premislil. S prihodnostjo se ne obremenjujem pretirano. Za zdaj mi je najpomembneje, da pri študiju pridobim čim več temeljnega fizikalnega in matematičnega znanja in da uspešno zaključim prvo stopnjo študija. Kasneje bi rad študiral v tujini. Z bolj daljnosežnimi načrti se ne ukvarjam, saj menim, da to ni smiselno glede na kopico parametrov, ki vplivajo na potek posameznikove življenjske poti."

Matevž Vaupotič
Osebni arhiv

Lucijan Pustoslemšek, Prva gimnazija

"Motivacijo za učenje mi je v največji meri predstavljala vsakoletna visoka omejitev za program študija splošne medicine na Univerzi v Ljubljani, zagotovo pa me je gnala tudi inherentna človeška potreba po samoaktualizaciji. Veselim se študija medicine v Ljubljani, za katerega sem se odločil, saj si že od otroštva želim postati zdravnik. Vedno me je fascinirala kompleksnost delovanja človeškega telesa, hkrati pa menim, da je poklic zdravnika eden plemenitejših. Čeprav je študij medicine na Univerzi v Mariboru tudi odličen, sem se odločil, da je slovenska prestolnica zame boljša izbira, saj si želim novih izkušenj, ki mi jih lahko omogoči novo okolje. Prav tako me je pritegnila tradicija, s katero se lahko pohvali ta fakulteta. V prihodnosti bi rad s svojim delom pomagal čim več ljudem. Zastavil sem si visoke cilje in upam, da jih bom tudi dosegel. Menim, da tako Maribor kot celotno Slovenijo zaznamuje nepopolno izkoriščen potencial. Vedno znova sem presenečen, ko odkrivam čudovite nove kotičke po mestu oziroma državi, za katere še nisem slišal, ki bi zagotovo bili zanimivi mnogim Slovencem pa tudi turistom. V prihodnosti upam, da bomo z zavzetostjo spremenili odnos, ki ga imamo do lepot naše države."

Lucijan Pustoslemšek
Osebni arhiv

Erik Kladošek, Prva gimnazija

"Že od nekdaj verjamem, da se trud na koncu zmerom poplača. Prav tako od sebe vedno pričakujem nekaj več od povprečja. To me je motiviralo v vseh letih mojega izobraževanja in na koncu se mi je obrestovalo. Študij bom nadaljeval v tujini, natančneje v Aberdeenu na Škotskem, študiral pa bom matematiko. Študij v tujini so bile moje sanje že iz osnovne šole, prav tako me je pritegnil njihov študijski program in drugačen način poučevanja, ki posamezniku omogoča razvoj na več področjih. Po opravljenem študiju se zagotovo nameravam vrniti v domovino, kjer bom pridobljeno znanje skušal unovčiti v korist države. Vendar si v nadaljevanju prav tako želim sodelovanja in ustvarjanja svojega imena v tujini. Verjamem, da se bosta tako celoten svet kot naša Slovenija s časom spremenila na boljše, za kar bomo odgovorni mladi, ki bomo pripomogli k splošnemu napredku z izkušnjami in znanjem tudi iz tujine."

Erik Kladošek
Tadej Regent

Urška Ferlež, Škofijska gimnazija

"Svoje prihodnosti se zelo veselim, saj še nikoli nisem bila bliže svojim sanjam, ki so pravzaprav posebna mešanica pomoči drugim ljudem in naravoslovja, to pa je študij medicine in delo zdravnice. Že kot otrok sem se zaljubila v to delo, ko sem prišla v stik z bolnico in vsem dogajanjem tam. Junaki, ki tekajo naokrog in rešujejo življenja, ob tem pa tolikokrat nesebično pozabijo nase, so me tako očarali, da tega do zdaj še nisem prebolela. Želja je mojemu učenju dajala smisel, da sem preživela tudi tiste meni manj ljube ure, ob tem pa se veselila vpisa na Medicinsko fakulteto v Mariboru, ki mi je bila vedno najbolj domača. Zdi se mi, da imata Maribor in celotna Slovenija veliko potenciala, ki se ga splača izkoristiti, zato sem zelo optimistična o naši prihodnosti. Želim si biti del tistih, ki se trudijo za našo Slovenijo in vsakega posameznika v njej ter skrbijo za vse nas, na svoji poti pa k temu spodbuditi še koga. Zdi se mi, da se lahko s trdim delom in srčno željo doseže vse, kar si zadaš, zato se res veselim izvedeti, kam me lahko to pripelje. Vesela sem, da mi je na maturi uspel tak lep rezultat, ki, upam, mi bo na poti k tem sanjam pomagal, hkrati pa sem zelo hvaležna svoji družini, profesorjem na Škofijski in vsem, ki so moje 'živčkanje' pred maturo in po njej potrpežljivo prenašali."

Urška Ferlež
Osebni arhiv

Matej Zazijal, Škofijska gimnazija

"Radovednost me spremlja že od otroštva. Raziskovanje sveta in pridobivanje novega znanja, še posebno s področij, ki jih imam rad, mi prinašata veliko veselja. Pri mojih najljubših predmetih mi tako dodatna motivacija ni bila potrebna. Tudi drugje sem se potrudil po svojih najboljših močeh, saj sem tak že po značaju. Uspeh na maturi pripisujem prav tako dokaj sistematičnemu delu skozi vsa štiri leta na gimnaziji in zelo spodbudnemu okolju tako v šoli kot doma. Nisem se pa učil zaradi točk, potrebnih za vpis na fakulteto, saj na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru, kamor grem, tudi letos ni omejitve vpisa. Za študij kemije sem se odločil, ker ponuja dobre možnosti zaposlitve in ker me zanimajo naravoslovni predmeti, med katere spada kemija. Pri odločitvi mi je pomagalo tudi to, da mi ni treba zapustiti rodnega mesta. S svojo dolgoročno prihodnostjo v tako nestabilnem svetu, v katerem danes živimo, se ne obremenjujem. Svoje življenje in prihodnost sem izročil Jezusu. Njemu zaupam. On me bo vodil po pravih poteh." 

Matej Zazijal
Osebni arhiv
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta