Barbara Bradač
Stara, propadajoča mala trafika ob Glavnem mostu je bila obsojena na prodajo na javni dražbi, saj pred dobrim letom in pol za mariborsko občino ni imela več nobene druge vrednosti kot zgolj nepremičninsko. A izgubi koščka zgodovinske dediščine mesta se je uprla kulturnica Zora A. Jurič, se zavzela za takrat zanemarjeno le 7,5 kvadratnega metra veliko trafiko in dosegla, da občina stavbe ni prodala. Juričeva trafike iz Jančarjevega romana Severni sij ni spustila iz rok in jo je z akcijo kulturno ozaveščenih Mariborčanov rešila. V novi podobi bo trafika zasijala in se javnosti pokazala to soboto ob 11. uri kot Trafika - Muzej za enega.
Brez mecena podjetnika zgodbe ne bi bilo
"Nastala je naša skupna lepa zgodba, pri kateri je vsak po svojih močeh pomagal. Ta drobna stavba je nagovorila presenetljivo veliko Mariborčanov in je primer, da so ljudje pripravljeni sodelovati, če jih le vpleteš, in nastal je eko muzej, kot pravijo v svetu muzejem, ki so zrasli iz lokalne skupnosti. Nekdo mora biti prvi, ki malo potisne, potem pa se stvari kar zlagajo," pravi Juričeva, zadovoljna z obnovo in programom.
"Nekdo mora biti prvi, ki malo potisne, potem pa se stvari kar zlagajo"
Na sobotni otvoritvi tudi Drago Jančar
V soboto, 23. novembra, ob 11. uri bo vrata ponovno odprla Trafika pri Glavnem mostu. Otvoritve se bo udeležil tudi slovenski pisatelj, rojen v Mariboru, Drago Jančar, ki je podobo te trafike, vključno s podobo sedečega Turka z vodno pipo in trafikanta v njej iz leta 1938 ovekovičil v romanu Severni sij. V kulturnem programu bosta nastopila glasbena skupina Leonart in dramski igralec Peter Boštjančič.
Kdaj natančno je bila trafika zgrajena, se ne ve. Zagotovo pa kasneje kot Glavni most, ki je bil prometu predan 23. avgusta 1913. O tem pričajo fotografije iz tistega leta in še nekaj let kasneje. Mariborski zavod za varstvo kulturne dediščine njen nastanek umešča v dvajseta leta 20. stoletja. Delno zgodovino te trafike opisujejo osebni spomini. Pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej sta v tej trafiki delali Leopoldina Jeglič, znana kot teta Poldi, in njena nečakinja Antonija Rybatchek (kasneje Papež), ki so jo klicali Toni.
Pobuda za mariborske poslance
A to, kako bogat bo program in kako bo Trafika odprta, bo odvisno od financiranja. To soboto bo Trafika odprta vse do 17. ure, naslednji teden bo odprta med 9. in 16. uro, v soboto in nedeljo med 9. in 14. uro, nato pa bo najverjetneje za nekaj časa zaprla vrata. Mestna občina Maribor je poskrbela za notranjo opremo in se zavezala, da bo Muzeju NO financirala polovično zaposlitev kustosa za delo v projektu Trafika. "Finančnih sredstev, da bi bil v Trafiki nekdo ves čas, pa nimamo, zato se dogovarjamo z zasebnim partnerjem, ki zaposluje tudi invalide in kjer so zainteresirani, da bi nekdo delal v njej na njihove stroške, hkrati pa bi lahko tam prodajali svoje spominke," finančno življenje Trafike opisuje dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica muzeja.
Kaj vse bo Trafika
V Trafiki bodo manjša muzejska postavitev, v notranjosti in na zunanjih stenah zgradbice bo oživljen duh nekdanje trafike, čitalnica in knjigarna. Trafika bo tudi center z informacijami o kulturnem dogajanju v mestu pa tudi trafika popotnica - kot izhodišče za tematske poti po mestu.
