V kotičku ponovne uporabe izmenjanih že več sto kilogramov reči

"Izjemno pozitivno smo presenečeni nad odzivom. Ker nismo pričakovali, da jih bo toliko prineslo svoje reči, je hitro zmanjkalo polic, omar, da bi lahko vse še bolj pregledno uredili, sortirali, da bi ljudje hitreje in lažje našli, kar jih zanima, zato to še urejamo," dva meseca po odprtju kotička ponovne uporabe na Mali tržnici v Dominkuševi ulici pravi predsednica društva Pupillam Iris Magajna.

Poročali smo že, da je konec avgusta v tamkajšnjem pokritem paviljonu zaživel ekološko-družabni kotiček. Uredil ga je upravitelj tržnice, podjetje Snaga, v sodelovanju s socialnim podjetjem Pupillam, ki na tržnici vodi trgovino Zelena japka, in dnevnim centrom za aktivnosti starejših TOTI DCA. Ob edini mariborski trgovini brez plastične embalaže Zelena japka je tako zaživel še en prostor, kjer lahko obiskovalci s svojim ravnanjem prispevajo k zmanjševanju količine odpadkov, skrbi za okolje. Kotiček je namenjen tudi druženju. Poskrbeli so namreč tudi za klopi, obložene z blazinami, in mizo, ob kateri je mogoče prelistati knjigo ali igrati kakšno družabno igro, ki so tam prav tako na voljo. Morda pa zgolj posedeti s sosedom.

Nič ne gre v smeti

V prvi vrsti prostor služi izmenjavi še uporabnih predmetov, ki pa jih ne potrebujete več. Mogoče je prinesti manjše čiste in uporabne predmete, odnesti pa tisto, kar ima za vas uporabno vrednost. Prineseno razvrstijo, sedaj denimo izločijo poletne reči. Prav tako tisto, kar je med prinesenim umazano, strgano, pokvarjeno. Enkrat na mesec so dogovorjeni z Zadrugo Dobrote s Prevalj, da odpelje neuporaben tekstil in ga nameni za industrijske krpe. Nič torej ne gre v kesone. A neuporabne reči so v manjšini, izpostavlja Magajna.

V veliki večini ljudje prinesejo uporabne predmete. "Pozitivno me je presenetila na primer skupina mamic, ki prihaja po igrače, družabne igre, po nekaj dneh pa jih vrne ali zamenja za druge. Zelo sem srečna, ker gredo knjige, od priročnikov, leposlovja, za otroke, kot za med. Gotovo jih je bilo skupno že za dva kubika. Sicer pa so obiskovalci doslej prinesli in odnesli posodo, skodelice, pribor, male gospodinjske aparate, kot so mešalnik, mikrovalovna pečica, avtomat za peko kruha, ekonom lonci, prav tako svečnike, okraske, prte ... Vsega je bilo že toliko, gotovo za kubik in pol na teden, oblačil pa med 300 in 500 kilogrami tedensko," našteva predsednica društva Pupillam.

Dnevno štiri ure dela

Pri urejanju in skrbi za kotiček si pomagajo s prostovoljkami, saj je tam vsaj štiri ure dela na dan. Če je kotiček urejen, tudi obiskovalci spoštujejo red, ugotavljajo. Ena od prostovoljk tudi objavlja na facebook strani društva Pupillam, kaj je v kotičku in po čem je povpraševanje. Ponavadi je odziv hiter, kmalu kdo prinese želeno. V eni od akcij so za zavetišče za brezdomce priskrbeli posteljnino - bilo je je za kar tri avtomobilske prtljažnike, pa otroške pižame za Krizni center za družine in podobno. Zdaj iščejo volno in priročnike za ročna dela. Prav bi jim prišla tudi stojala za obešalnike, nekaj polic so ob selitvi dobili od Mariborske knjižnice. Kmalu po odprtju so organizirali izmenjevalnico oblačil, torej tudi z dogodki spodbujajo k izmenjavi reči, in bila je prav tako uspešna. Zaradi zdravstvenih razmer tovrstnih dogodkov sedaj ne prirejajo, zato pa bodo poskušali s spletnimi izmenjavami informacij, po čem je povpraševanje in kaj je na voljo. "Prijetno je zlasti medgeneracijsko sodelovanje. V začetku mi je veliko pomenilo, da tovrstnemu kotičku nihče ni nasprotoval, da ni bilo negativnih odzivov. Tako lahko gradimo naprej," spodbudno konča Iris Magajna.