Jana Juvan
Napovedi, da bo prevladujoči sev omikron nekoliko omilil pritisk na mariborsko bolnišnico, se žal niso uresničile. Pa ne zato, ker bi bilo v UKC Maribor še vedno toliko ljudi, ki imajo zaradi covida-19 hude zdravstvene težave oziroma covidno pljučnico, temveč predvsem, ker imajo bolniki z drugimi težavami hkrati tudi okužbo s koronavirusom in jih zato zdravijo na covid oddelkih oziroma v tako imenovanih rdečih conah na ostalih oddelkih. Tudi te bolnike, ki jih je okoli 40 odstotkov, namreč morajo obravnavati v posebni zaščitni opremi in ob vseh ukrepih, je pojasnil strokovni direktor UKC Maribor dr. Matjaž Vogrin na tiskovni konferenci o stanju v bolnišnici.
Tretjina zaposlenih odsotna, opravijo polovico operacij
"Peti val je že presegel četrtega. Situacija je zelo resna. Kanček upanja dajejo zadnji dnevi, ko številke vendarle padajo. Upam, da se bo trend nadaljeval," je še dodal. Težave imajo še zmeraj tudi zaradi velikega števila odsotnosti zaposlenih. Kar 1200 oziroma 33 odstotkov vseh zaposlenih je odsotnih z delovnega mesta, od tega je več kot 600 ljudi na bolniškem staležu. Dodatnih 300 zaposlenih je še vedno razporejenih na covid oddelke, kar pomeni, da delo na ostalih oddelkih še poteka okrnjeno. Tudi tako imenovan elektivni program, torej nenujne operacije, v veliki meri še kar odpadajo, opravijo jih le med 50 in 60 odstotkov.
Vse večjo težavo pa predstavljajo bolniki, ki v času epidemije niso prišli do ustrezne obravnave zaradi drugih bolezni. "Že dve leti se kopiči to, da imajo kronični pacienti omejen dostop do zdravnikov. Kar se je nabiralo dve leti, se kaže v hujših oblikah bolezni, kot če bi bilo zdravljenje pravočasno in pravilno. To se pozna pri prilivu pacientov v bolnišnico, še posebej na interni kliniki in na urgentnem centru," je še opozoril Vogrin.
To je potrdila tudi Urška Kšela, predstojnica oddelka za endokrinologijo in diabetologijo na interni kliniki. "V zadnjem valu smo pod največjim pritiskom, saj je prišlo do porasta hospitalizacij rdečih covidnih bolnikov s poslabšanji kroničnih internističnih obolenj. Zato smo morali odpreti rdečo cono tudi na interni medicini. Na ta račun smo zmanjšali število necovidnih postelj. Lahko si predstavljate, da smo s tem zmanjšali možnost bolnikom, ki nimajo covida. Tudi ti bolniki pa so bolani, potrebujejo našo obravnavo, tako bolnišnično kot ambulantno, ki je v zadnjih dveh letih ves čas najbolj motena," je razložila Kšela in dodala, da težavo predstavljajo tudi vdori okužbe na bele oddelke (kjer ni covida) in tudi odsotnost zdravstvenega kadra.
Kar 100 odstotkov več bolnikov na urgenci
Posledica tega, da kronični bolniki že dve leti prepogosto ne pridejo do zdravnikov, se kažejo tudi na internističnem delu urgentnega centra. Na tem tako imenovanem bolezenskem delu urgence imajo za kar stoodstotkov več obiska kot v letih pred epidemijo, je povedal predstojnik urgence dr. Gregor Prosen. Ob tem da imajo za približno petino manj kadra, predvsem v zdravstveni negi. "Delujemo na robu svojih zmožnosti in na maksimalnih obratih. Ljudje potrebujejo našo pomoč. Nakopičila so se ta leta, ker sistem ne deluje normalno, pa že prej je bil pošteno podhranjen. Zato si zelo želimo tako otoplitve kot napovedanega konca in spustitev številk, da bomo lahko nekoliko bolj normalno in z večjo možnostjo skrbi oskrbovali paciente, ki potrebujejo pomoč. Ter da bo tok pacientov iz urgence proti hospitalnemu delu potekal znova lažje."
Po napovedih ministrstva za zdravje in Inštituta Jožef Štefan naj bi bilo marca število hospitaliziranih ljudi s covidom za polovico manj kot zdaj. "Upajmo, da je to res," je sklenil Vogrin. Trenutno je v UKC Maribor 183 ljudi s covidom, od tega jih 36 potrebuje intenzivno zdravljenje, na akutnem covid oddelku jih je 78, 62 v rdečih conah na drugih oddelkih ter trije na pediatriji in štirje v porodnišnici. Povprečna starost pacientov na akutnem covid oddelku je 76,3 leta, na covid intenzivnem oddelku pa 66,2 leti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
