Pisalo se je epekajevsko leto 2012, ko je zdaj že pokojni Smiljan Kreže na Poštno pripeljal oder, pet takratnih gostincev pa je zagrabilo priložnost, se povezalo, nadaljevalo koncerte in sestavilo svojo zgodbo o uspehu. Nekoč zaspana Poštna je tako danes dom gostiln in samoumevno mesto zabave, za zunanje obiskovalce pa atrakcija, ki jo morajo videti in doživeti. Je pa epidemija, ki je gostinski sektor zelo prizadela, posledice pustila tudi tu. V prvi vrsti že tri leta ni koncertov, gostinci sicer obljubljajo, da kmalu spet bodo, a je med njimi čutiti obotavljanje, razdvojenost. Nekateri samokritično priznavajo, da so zaspali na starih lovorikah oziroma da so preveč obremenjeni s tekočim delom.
"Potrebujemo nekoga, ki bo udaril po mizi"
Zekira Marković, v mnogih pogledih prvi obraz Poštne, pravi, da je ta ulica, ki povezuje Slomškov in Glavni trg, najbolj šarmantna, ker ima to, kar ulice dela lepe - ljudi. Da pa ji bo tamkajšnjih devet gostinskih obratov kmalu moralo dati novega zagona. "Ljudje še vedno pridejo, ampak samo zato, ker so navajeni. Že dolgo se nič ne dogaja, in če se bo tako nadaljevalo, bo ulica počasi ugasnila. Gostinci tu smo se vedno znali dogovoriti za dogodke, sedaj pa smo se iztrošili, zvodeneli. Mislim, da potrebujemo človeka, ki bo udaril po mizi in rekel, kako bomo delali. Smo pa vsi lastniki in vodje svojih firm in težko je take ljudi voditi," razmišlja lastnica Baščaršije.
"Že dolgo se nič ne dogaja, in če se bo tako nadaljevalo, bo ulica počasi ugasnila"
Živi pa ta gostilna tudi po koroni dobro, celo boljše, ocenjuje sogovornica. "Morda zveni pretenciozno, ampak naši sosedi pravijo, da dokler bo Baščaršija polna, bomo vsi delali dobro. In mislim, da mi po koroni delamo še boljše, ker nas je korona naučila, da so pomembni odnosi z zaposlenimi in z gosti," pravi. Z občino je zadovoljna, glede obsega vrtov so se morali z njo letos precej pogajati, a so bili na koncu upoštevani.
Okrogla miza Za koga naj bo mestno središče?
Serijo člankov o mariborskih ulicah v mestnem jedru bomo zaokrožili z okroglo mizo Za koga naj bo mestno središče. Z mariborskim županom Sašo Arsenovičem in vabljenimi gosti se bomo pogovarjali, zakaj je lokalnih trgovcev in obrtnikov v mestnem jedru vse manj in ali je občina s svojo vizijo renoviranja in zapiranja širšega območja mestnega jedra za promet na pravi poti. Pa o tem, kaj bi morala narediti lokalna oblast, da bi v mestu zadržala ponudnike. Beseda bo tekla tudi o tem, ali so rešitev turisti in kako se izogniti gentrifikaciji mesta. Dogodek, ki je odprt za javnost, bo v torek, 23. maja, ob 17. uri v BarCodi v Vetrinjskem dvoru. Vabljeni!
Kar nekaj gostincev skrajšalo delovni čas
Da ulica, ki jo na začetku zaznamuje neorenesančna poštna palača, na koncu pa mogočna trinadstropna poslovno-stanovanjska hiša iz leta 1904, ni več to, kar je bila, meni tudi Simona Zdovc, lastnica Fuda. "Iz zabavne ulice smo prišli v ulico, kjer vsak dela svojo zgodbo, mislim, da bolj ali manj uspešno. Se pa spreminjajo navade ljudi, tudi generacije se menjujejo. Če je bila deset let nazaj tu ulica mladih, je sedaj drugače," pripoveduje, da ljudje po epidemiji ven in tudi domov hodijo prej - lokali na Poštni se tako med vikendi začnejo prazniti že ob 23.30. Kar nekaj gostincev je tam zato že skrajšalo delovni čas.
"Trudimo se, da bi spet pripravili koncerte, vendar tudi če želiš naprej, s staro zgodbo več ne moreš. Potrebujemo neko osvežitev. Je pa ulica še vedno zelo dobro obiskana, še vedno je stičišče druženja. Se je pa dogajanje preneslo še na Glavni trg in mi imamo srečo, da smo vogalni," je razlagala znana gostinka, ki pravi, da je glede koncertov težava tudi v tem, da "smo se gostinci tu postarali in smo pred pokojem", da pa ima Poštna tudi srečo, da v kakem drugem koncu mesta nima posnemovalcev.
Zdovčeva izpostavlja, da je gostinstvo zaradi visokih stroškov in težav z delovno silo zelo nehvaležno delo, kar se po njenem kaže tudi v težavah pri oddaji gostilne Pri treh ribnikih. "Bistveno več moraš vlagati v to, da ljudje pridejo. Na splošno Mariborčani zelo plaho hodijo v restavracije, to ni način življenja kot v tujini. Če dežuje, ni nikogar, če je prevroče, ni nikogar, ko je sonce, pa bi lahko imeli še trikrat več prostora. Včasih je prav smešno, da smo taki vremenoslovci - urnike in dobavo vodimo dobesedno glede na vreme," pripoveduje.
"Mariborčani zelo plaho hodijo v restavracije, to ni način življenja, kot je v tujini"
Slaba postrežba, "brutalne" cene
Da bodo že kmalu začeli program in imeli oder v zgornjem delu ulice, čakajo le še dovoljenje občine, pa je presenetil Ivan Mesarič, vodja Isabelle. "Računamo, da bo spet, kot je bilo ali pa še boljše. Tu nas je veliko zelo samosvojih, smo pa dovolj pametni, da se znamo uskladiti, povezati in poslušati ter nekaj skupnega dati od sebe," je odločen. Pravi, da je Poštna zanimiva za vse generacije in okuse, saj je ponudba zelo raznolika. S poslom so v Isabelli, znani po solatah, zadovoljni. "Je pa velika razlika med takrat, ko so turisti in ko jih ni. Turisti so postali faktor tudi pri nas," dodaja.
Da je Poštna nedvomno "najboljši plac z lepo dušico", pa je povedal natakar v Kozlovni Gašper Bukšek. "Je pa od korone naprej katastrofa. Pozna se sprememba v mentaliteti ljudi. Tu je bilo včasih nabito polno, sedaj pa cene rastejo, kolektivov ni ali so slabi, postrežba je slaba, ogromno natakarjev je tujcev. To me moti, ker če pride slovenski gost, moraš z njim govoriti slovensko. Žal mi je, a tako pač je," pa je razmišljal mladenič in takoj dodal: "Od vseh poslušam, kako se je v Mariboru na veliko dogajalo, sedaj pa za mlade ni ničesar. Pivo stane tri, štiri evre, cene so absolutno brutalne. Tudi najemnine so 'prizadete', promet pa je slab," je povedal.
Gostinci ne bi več gostiln
Poštni ulici se obeta prenova. Tamkajšnji ponudniki to pozdravljajo, saj se bo s tem uredil tlak in v poletnih mesecih smrdeča kanalizacija, a jih glede na izkušnje z obnovo Glavnega trga, še zlasti pa Lenta, zelo skrbi. "Ulica je potrebna obnove, želeli pa bi si, da bo to narejeno v obdobju, ko je najmanj gostov," je Tadej Kovačič, lastnik Patrick's Puba, apeliral na občino, od koder so sporočili, da obnove Poštne ni v prvem prioritetnem načrtu.
Patrick's Pub ima sicer med gostinci na ulici najdaljšo, kar 25-letno tradicijo. "Ko smo leta 1998 začeli tu delati, je bila ulica duhov. Takrat sem štel, da je v 45 minutah po ulici šla ena oseba," se je spominjal podjetnik, ki ima na Poštni še prodajalno pice na kose La pizza. "Dobro se dela, turistov je ogromno, vikendi so nori. Turistična sezona se je začela veliko prej, kot smo pričakovali," je povedal tamkajšnji picopek Ahmed Vočić.
Gostinci na Poštni širjenje pešcone načeloma pozdravljajo, a opozarjajo, da bo treba pristopiti k zagotavljanju parkirišč, zlasti, ko se bo zaprl še Slomškov trg. Prav tako pozivajo k zapolnitvi praznih (občinskih) lokalov, "a ne z gostilnami, teh je že preveč".
Od starih obrtnikov le še zlatar
Poštna je bila nekoč obrtna ulica, na kateri so bili dolga leta dimnikarji, pa protetik, urar, šiviljstvo, frizer, pediker, do nedavnega tudi klobučar, pa razne prodajalne, recimo z blagom, in celo carinska trgovina, ki je prodajala zaseženo robo. Ostanek iz tistih časov je le še zlatar Vinko Šeligo, ki, čeprav je v pokoju, še vztraja, čeprav v zelo okrnjenem obsegu. Pokaže umetelno izrezljano starinsko cigaretnico in pepelnik in pove, da je eden redkih, ki še nudi ročno gravuro.
"Zadnje desetletje je dejavnost v upadu, veliko je bižuterije, zlato pa ni več v modi," pravi sogovornik, ki je v Poštni že 45 let. "Ko sem prišel, je bilo tu res živahno, sedem let sem čakal na lokal, pa še takrat sem ga dobil po zvezah. Vsaka luknja od Koroške do Partizanske je bila polna," se je spominjal zlatar, ki razmišlja, da bi bile fasade na Poštni lepše, če bi občina, tako kot je storila s tamkajšnjimi stanovanji, prodala tudi svoje ulične lokale. Teh ima na Poštni šest.
Kam vodi izključno tržna logika?
Poleg zlatarja in zadnje leto še brivca je v Poštni edina negostinska dejavnost galerija M-art, kjer se Monika Požarnik in Matej Može, sicer življenjska partnerja, ukvarjata tudi z uokvirjanjem slik. V Poštni sta že 32 let. "Trudimo se, a je težko," je povedala prva. Lani sta namreč imela grenko izkušnjo s podaljševanjem najemne pogodbe z občino. Najemnina se jima je podražila za sto odstotkov. Zdaj plačujeta skoraj deset evrov na kvadrat, "kar je več kot imajo tukajšnji gostinci", in podobno kot za to dejavnost postavlja ceno ljubljanska občina v strogem centru prestolnice, kjer pa sta pretok ljudi in kupna moč neprimerljivo boljša, razlagata.
"Če greš po svetu, take dejavnosti v centrih podpirajo, ker je to dodana vrednost in odraz duha nekega mesta. Pri nas pa je, kot da nekdo tega ne razume ali noče razumeti," je razlagala Monika Požarnik, ki pravi, da ju zaradi slabe kupne moči Maribora rešujejo zlasti kupci iz tujine. Zaradi visoke najemnine je Poštna ne tako dolgo nazaj že izgubila klobučarja. "S tržnega vidika je to nezanimiva dejavnost, s turističnega pa zelo zanimiva. So stvari, na katere se ne sme gledati izključno tržno, če želimo v mestu vzdrževati celostno ponudbo," je prepričan tudi Mesarič iz Isabelle.
Lastnika galerije na Poštni menita še, da občina ni pretirano skrben najemodajalec, saj da je tudi v primerih nujne sanacije odzivnost slaba. "Po novem letu so najemnino avtomatsko dvignili še za deset odstotkov zaradi inflacije. Sprašujem se, kam ta denar gre, ker mislim, da bi moral biti namenjen temu, da se lokali uredijo," je izpostavil Matej Može. Delo jima precej otežuje tudi dostava, ki je le med 5. in 7. uro zjutraj. Ob tem so na občini pojasnili, da so tak režim uvedli, ker zaradi gabaritov ulice ob dostavi z vozili ni možno zagotoviti varnosti pešcev, očitke o nevestni skrbi z javnim premoženjem pa so zavrnili. In kaj opažata glede življenja na ulici? "Če gostinci rečejo, da je dobro, jaz tega ne vidim. Lokal, ki je konstantno poln, je Baščaršija, to je pa tudi vse, sedaj, ko se začnejo toplejši meseci, bo seveda boljše," je povedala Monika Požarnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
