(VIDEO) To so osebnosti, ki so ob vrhunskosti na svojih področjih zmagovalci tudi po srčnosti, dostojanstvu

VEČEROV ŠPORTNIK ŠTAJERSKE:

Primož Roglič v eminentni družbi do druge krone, hvaležen, da lahko s športom širi pozitivna sporočila

Drugič zapored in v družbi starega znanca Tima Gajserja ter novinca Kristjana Čeha je Primož Roglič postal Večerov športnik Štajerske. Konkurenca je bila močna, a saj to se za Štajersko spodobi, ker ti fantje in še kdo drug ne krojijo le slovenskega vrha, ampak tudi svetovne vrhove v svojih disciplinah. Prvi omenjeni je bil tretjič svetovni prvak v kraljevskem razredu motokrosa, drugi najmlajši, a največji in najmočnejši, pa je vrgel disk dlje kot kdorkoli od rojakov prej njim in se kljub le 21. letom postavil ob bok najboljšim na planetu, tretji, Roglič, je kolesarsko sezono končal kot številka ena na svetu.

"Zahvaljujem se komisiji, ker ste me prepoznali kot Večerovega športnika leta 2020. Upam, da vas bom v prihodnjem letu še naprej razveseljeval," je skromno dejal Primož Roglič, 31-letni Kisovčan. Ne razmetava z besedami, a kar pove, po navadi izpolni. In na kolesu je zelo "zgovoren", uspehi govorijo namesto njega. A pot do številnih mejnikov slovenskega kolesarstva in športa nasploh, s katerimi dregne še kakšnega "navadnega" sodržavljana, da se usede na kolo za zdravo telo, je vse prej kot lahka.

Da je spet kolesarski kralj, so tekle solze in kri, a še skoraj bolj kot z vsemi zmagami in drugimi uspehi je letos navdušil z načinom, kako jih je dosegel. Ko padeš, se pobereš, ob neuspehu ne skloniš glave in se ne predaš, ampak se boriš, dokler ti ne uspe. "Za boljši jutri. Dokler to počneš, uspeš," je njegovo sporočilo, ki presega športne dimenzije. Vsak ga lahko uporabi, posvoji. Tudi našemu šampionu je luč v teh težkih časih. Primož Roglič je hvaležen, da lahko skozi šport širi pozitivna sporočila, ki imajo veliko težo prav ob porazih. Iz njih se uči in se vrača močnejši, ker ne zanika, da ga še bolj privlačijo velika slavja s šampanjcem. Pa na zdravje, na novo, uspešno olimpijsko leto!

VEČEROVA ZNANSTVENICA ŠTAJERSKE:

Dr. Maja Rupnik je priznana mikrobiologinja, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je v času koronavirusa ključna institucija v tekmi z virusom, ki je pretresel temelje države. Dr. Maja Rupnik raziskuje in vodi laboratorij tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, v času epidemije je vpeta v številne raziskave s tega področja, s prispevki za javnost pa se je lotila tudi izganjanja lažnih novic, povezanih z epidemijo.

Končali marsikatero raziskavo

"Letošnje leto je bilo res posebno. Dobra stran epidemije je bila, da smo dokončali marsikatero začeto raziskavo, kjer ni bilo potrebno dodatno delo v laboratoriju, ampak bolj analize in predstavitev rezultatov v obliki publikacij. Strokovno delo je bilo seveda deloma posvečeno raziskavam novega koronavirusa, kjer smo predvsem izkoristili naše poznavanje tehnike sekvenciranja genomov. Zelo drugačno je bilo leto tudi glede organizacije znanstvenih kongresov," je dr. Maja Rupnik odgovorila na vprašanje, kako drugačno je bilo zaradi epidemije letošnje leto z vidika strokovnega dela.

Po njenih besedah je epidemija upočasnila precejšen del znanosti, saj delo v laboratorijih kar nekaj časa ni bilo možno, ali pa ga je bilo treba kombinirati z delom od doma. "Del slovenske znanosti, v katero pa naša skupina ni bila vključena, je sicer dobil dodatna sredstva za raziskave na področju novega koronavirusa, kar je gotovo spodbudno. Verjetno pa se bodo kmalu pokazale finančne posledice obvladovanja epidemije in posledice tudi v znanosti. Želim si, da bi zaradi epidemije razumeli, da je znanost sicer zelo mednarodna, vendar je treba biti tudi na tem področju vsaj malo 'samooskrben'."

Kasneje bomo razumeli dosežke

Ali slovenska javnost zaradi epidemije bolje razume pomen znanstvenega dela za družbo v širšem smislu? "Menim, da bolj ne kot ja. V prvem valu epidemije je bilo videti, da je znanost postala pomembna oporna točka. Ker pa ni prinesla instant rešitve, se je javnost ponovno zatekla po tolažbo na splet. Gotovo bi morali bolj izpostavljati določene dosežke, ki so bili možni samo zato, ker imamo že postavljeno mrežo znanstvenih laboratorijev z določenimi znanji, v Sloveniji in v svetu. Globalno gledano bomo verjetno šele ob pogledu nazaj razumeli, kako velik dosežek je bil razvoj cepiva v tako izjemno kratkem času. Mogoče bi bilo še bolj zanimivo vprašanje, ali so znanstveniki med epidemijo ugotovili, kako močan je glas tistih, ki popolnoma zanikajo svet, kot ga razume in opisuje današnja znanost," je opozorila mikrobiologinja, letošnja Večerova znanstvenica Štajerske.

VEČEROV GOSPODARSTVENIK ŠTAJERSKE:

Mirko Strašek je nagrade Večera posebno vesel, ker prihaja iz Štajerske. Njegova poklicna preteklost je bila tudi precej povezana z Mariborom

Poklicna pot Mirka Straška, prvega moža, ustanovitelja in direktorja družbe KLS Ljubno, se piše kot motivacijska zgodba o uspehu. A ne temelji na instant uspehu, temveč na dolgoletnem garanju, pravičnosti in načelnosti. Kot mladi Slatinčan je svoje prvo delo dobil v steklarni, nato je delal v Velenju, pri komaj 26 letih pa so ga poslali v poslali v Zgornjo Savinjsko dolino, češ, naj najde zaposlitev za preštevilne brezposelne Savinjčane. "Začel sem s stvarmi, ki sem jih kot strojnik znal in ki niso potrebovale velikega vložka - z varjenjem konstrukcij. Delali smo pod kozolcem in v barakah. Ko smo na primer naredili konstrukcijo, sem poslal delavca v gostilno ob cesti, naj gleda, kdaj bo mimo pripeljal kakšen tovornjak s hiabom, da nam bo konstrukcijo pomagal naložiti na tovornjak," se začetkov današnje družbe KLS Ljubno spominja Strašek. Danes so globalno podjetje, ki 96 odstotkov proizvodnje izvozi, 97 odstotkov proizvodnih procesov je avtomatiziranih, pa še vedno dajejo največ delovnih mest v tem okolju.

"Nagrade po eni strani godijo, po drugi so velika odgovornost," pravi o nagradah (lani je denimo prejel nagrado za življenjsko delo Združenja Manager), katerim je zdaj pridal še naziv Večerov gospodarstvenik Štajerske leta 2020. "Te nagrade sem posebno vesel ravno zato, ker prihajam iz štajerskega konca, čeprav smo mi na skrajnem severozahodu Štajerske. Obenem je bila moja pretekla pot precej povezana z Mariborom, tudi s podjetji, ki jih sicer zdaj na žalost ni več," dodaja Strašek, menedžer, ki še danes podjetje vodi z osebnim zgledom.

"Zagovarjam pozitiven pristop, spoštovanje, viteški, športni pristop pri doseganju rezultatov, ne pa s korupcijo. To je težja pot." V službo še vedno vsak dan pride ob peti uri zjutraj, domov ne gre pred četrto uro popoldne. "Ampak vsega tega ne delam zato, da bi bili veliki, bogati, temveč zato, ker moramo delati, če želimo preživeti, zagotoviti dolgoročno stabilnost poslovanja in s tem varna delovna mesta sodelavcem in ljudem v Zgornji Savinjski dolini." Do tega še vedno čuti veliko odgovornost.

VEČEROV KULTURNIK ŠTAJERSKE:

Borut Gombač pravi, da so pesmi k njemu prihajale dolga leta

Ja, pesnjenje je v osnovi garaško delo. Največkrat se trudiš zaman in tvoj umotvor pristane v košu za smeti. Včasih ti vendarle uspe in tedaj je trud poplačan. To, da namesto tebe piše nekakšen vilinski nadtelesni navdih, je larifari. Tudi če pišeš še s tako zelo ošiljeno konico konice pisala, če si še tako osredotočen in usrediščen, se prava poezija v resnici nikoli kompaktno ne zapre vase. Središče središča ni točka, ampak globina, sem zapisal v eni od pesmi. Zmeraj torej ostane vsaj kanček neraziskane in osvobajajoče globine, pretanjene skrivnosti," je v nedavnem intervjuju v prilogi Večer v nedeljo povedal Borut Gombač. Pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar, v vseh vrstnih redih. In ja, pravi, poezija največkrat nastaja v osami. Toda še tako trdovratna osama nikoli ni tudi izolacija. "In v tem smislu je res tudi to, da dobra pesem v sebi zmeraj nosi vsaj eno verodostojno potrdilo za dovoljen prestop občinskih meja," je, tudi letošnji prejemnik Veronikine nagrade za zadnjo pesniško zbirko S konico konice jezika, umestil poezijo v koronačas.

Borut Gombač se zdi popolno nasprotje za štajersko metropolo precej značilnih literatov gromovnikov. Ni glasen, dominanten in ekstrovertiran, ampak "takoj se vidi", da je človek besed in knjig. Vidi se, da se počuti "najresničnejšega v svetu literature, v katerem čas ne teče le naprej, ampak vsaj deloma tudi nazaj in predvsem navznoter v globino enega samega trenutka". In zdi se, da so tudi njegove pesmi, pravljice, besedila za songe, radijske in lutkovne igre takšne kot on. Tihe, nevsiljive, ampak kar je zapisano ali izrečeno, je vedno na pravem mestu.

V nekem smislu je utelešenje pregovornega lika pesnika torej. Borutu Gombač je dokaz, da biti pesnik ne pomeni, da se ne znajdeš v resničnem svetu, ampak da prinašaš globino tudi na površje, v vsakdanje delo in stike z ljudmi.

VEČEROVA NEVLADNICA LETA:

Člani Društva študentov medicine Maribor predvsem ozaveščajo, skrbijo za preventivo; a letos je bilo vse drugače

Študentka šestega letnika medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru Mojca Jarc Sojč je kot predsednica Društva študentov medicine Maribor prejemnica letošnjega naziva Večerova nevladnica Štajerske.

Člani društva so se med prvimi odločili pomagati in že med pomladnim razmahom koronavirusa takoj priskočili na pomoč tako epidemiologom kot starejšim kolegom v bolnišnicah. Z Zvezo študentov medicine so organizirali varstvo otrok za zdravstveno in medicinsko osebje, še zmeraj so kot prostovoljci prisotni tako v zdravstvenih ustanovah kakor v domovih starostnikov.

Ne nazadnje je eden od sloganov društva, ki deluje že 15 let in v katero se včlanijo vsi študenti mariborske Medicinske fakultete, aktivnih pa jih je nato kakšnih sto, Pomagam, ker lahko. Zelo preprost razlog torej, zakaj se angažirati tudi sicer ob študijskih in drugih obveznostih še kot prostovoljec. Ker lahko. Sicer so v delovanju društva v ospredju predvsem preventivne akcije. "Želimo širiti znanja, opoInomočiti čim širšo javnost z določenimi informacijami, ozaveščamo, kako pomembno je, da posameznik sam skrbi za svoje zdravje," dodaja.

Tako izvajajo kar 18 celoletnih projektov in pet manjših, razporejenih čez študijsko leto. Med njimi so Epruvetka (krvodajalstvo), Bolnišnica Medimedo (otrokom približajo obiskovanje zdravnika), tečaji nudenja prve pomoči, predavanja o spolnosti za mlade, Vakcinet, GourMED ... Letos je bilo vse to zaradi razmer seveda zelo okrnjeno. Nekaj so preselili na splet, a s tem ne dosežejo prave ciljne publike namena. Ne nazadnje so tudi druženje in neposredno povezovanje, predavanja, koncerti za študente med vsebinami društva, česar letos prav tako ni bilo.

"Dober zdravnik je v prvi vrsti dober človek, ki se je zmeraj, tudi zunaj svoje ožje začrtane poklicne poti, pripravljen razdajati za dobrobit drugih," še meni Jarčeva, ki bo mesto predsednice kmalu predala, sama pa ostaja v nadzornem odboru društva.