(BORZNI KOMENTAR) Kam pelje trgovinski konflikt ZDA in Kitajske?

Pravijo, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. A če se prepirata dve najmočnejši sili na svetu, ZDA in Kitajska, potem ne izgubljata le onidve, temveč ves svet. Njuna trgovinska vojna, ki se je začela že leta 2018, zdaj, v letu 2025, dobiva novo dimenzijo. In kot kaže, dogovora še nekaj časa ne bo.

Ko je Donald Trump leta 2018 kot predsednik ZDA prvič udaril s carinami po kitajskem blagu, je svet obstal. Kitajski izvoz v ZDA je od takrat počasi, a vztrajno padal. Še leta 2018 je predstavljal približno tri odstotke kitajskega BDP, danes pa nekaj manj kot 1,6 odstotka. Če si predstavljamo trgovino kot reko, so carine jezovi: upočasnijo tok, včasih pa ga tudi povsem ustavijo. Če bi se trgovina povsem ustavila, bi to predstavljalo velik udarec za gospodarstvo, vendar Kitajska verjame, da bi ga lahko nadomestili z večjo domačo porabo in državno podporo.

Kitajska sicer opozarja, da mnogih izdelkov, ki jih ZDA uvažajo iz Kitajske, ni mogoče enostavno nadomestiti z ameriškimi ali drugimi alternativami. Če ZDA škodijo Kitajski, s tem najbolj prizadenejo svoja podjetja in potrošnike. Poleg tega Kitajska obljublja, da bo ameriškim podjetjem oteževala poslovanje na številne načine. Imajo namreč skrivno orožje – kombinacijo kulture, političnega sistema in potrpežljivosti. Kitajci mladim svetujejo, naj se naučijo "jesti grenkobo", torej potrpljenje in žrtvovanje. Američane opisujejo kot razvajene in razdeljene. V takšnem okolju naj bi Kitajska lažje sprejemala in uveljavljala težke odločitve, ker nima demokratičnih ovir in notranjih razprtij. Tak sistem jim omogoča dolgoročno strategijo, ki jo Američani težko posnemajo. Kitajska ima tudi močne vzvode doma: lahko omeji dostop do svojega trga in uvaja birokratske ovire. Poleg tega ima Kitajska skoraj monopol nad ključnimi industrijskimi materiali, kot so redke zemeljske kovine – brez njih pa ameriška industrija težko diha.

Zanimivo je, da vse to spominja na zgodbo iz zgodovine. V 19. stoletju je bila Velika Britanija – takrat najbolj mogočna svetovna sila – trdno prepričana o carinah. Uvajali so jih za zaščito svojih lastnikov zemlje, a so kmalu ugotovili, da to dolgoročno škodi gospodarstvu. Zato so se sredi 19. stoletja odločili za preobrat in postali prvaki proste trgovine. Se zgodovina ponavlja? Žal ne v smeri odprtosti.

Kakšen bo izhod iz tega konflikta? Težko je reči. Lahko, da se bosta velesili dogovorili, lahko, da bo napetost trajala še dolgo. Jasno pa je nekaj: v svetu, kjer je vse povezano, vsak udarec v trgovinskem odnosu odmeva po celem planetu. Zato si morda še bolj kot zmagovalca želimo razsodnega miru. In če je res kaj na tem, da zgodovina uči, potem upamo, da bodo tokratni voditelji znali prisluhniti tudi njenim lekcijam.

Ta trenja pa močno vplivajo tudi na finančne trge, ki, kot vemo, ne marajo negotovosti. In trgovinska vojna je ena sama velika neznanka. Z vsakim novim ukrepom, carino ali retoriko se povečuje strah med vlagatelji, kar povzroča nihanja na borzah. Negotovost zmanjšuje zaupanje in pripelje do previdnosti. Vendar pa za dolgoročne vlagatelje to ni konec sveta – z nihanji prihajajo tudi priložnosti. Tisti, ki bodo ohranili mirno kri in gledali naprej, bodo našli pot skozi negotovost.