Kadri

S kadri je danes težko, poreče marsikateri slovenski delodajalec. Zanje poteka pravi boj -in zaradi tega prihaja do situacij, ko si lahko potencialni zaposleni marsikdaj pred zaposlitvijo izpogajajo določene posebne pogoje, kar bi še pred desetletjem bilo nepredstavljivo. Petnajst tisoč ljudi iz Slovenije naj bi delalo na avstrijskem Štajerskem in še pet tisoč na avstrijskem Koroškem, ob tem pa vsaj deset tisoč iz severovzhodne regije tudi v Ljubljani, smo med drugim izvedeli na včerajšnjem že desetem kariernem sejmu v Mariboru, ki ga je organiziral spletni portal Moje delo. In da je višina plače higienik, saj vendarle vsi delamo za plačilo, da pa so na prvih mestih, predvsem pri mladih, fleksibilni delovnik, več prostega časa, tudi več dela od doma. Pri zaposlitvi v Ljubljani je pomemben celo zagotovljen parkirni prostor.

Zato ni presenetljivo, da slovenski delodajalci, ko iščejo kadre, vedno bolj pogledujejo na tuje trge, pri čemer tudi zavod za zaposlovanje organizira številne sejme po državah nekdanje Jugoslavije, obenem se naš trg dela vse bolj odpira tudi kadrom iz bolj ali manj oddaljene Azije, recimo Filipinom ali Indiji. Obstaja ocena, da je že zdaj v Sloveniji 130 do 140 tisoč tujih delavcev, in zagotovo bo ta številka glede na demografske trende v Sloveniji še naraščala. Tako je približno 90 odstotkov voznikov tovornjakov v Sloveniji tujcev, podoben odstotek je tudi v gradbeništvu, pove Bernard Memon, direktor mariborske območne enote zavoda za zaposlovanje. Na kariernih sejmih so se začela pojavljati tudi podjetja iz finančne dejavnosti in iz elektroenergetske, celo iz paradne farmacevtske dejavnosti, kjer so v preteklosti, predvsem zaradi odličnih plač in drugih ugodnih pogojev dela, zlahka dobili zaposlene.

V prihodnje bo potrebam na trgu dela pomembno prilagoditi izobraževalni sistem. Da bodo v slovenskih šolah izobraževali kader, ki ga bomo dejansko potrebovali. Če so pred recimo 20 leti bili poklici, kot so zidar, keramičar, krovec ali vodovodar neupravičeno necenjeni, pa so morda zdaj ob njihovem pomanjkanju precenjeni, ko jih je praktično nemogoče priklicati, ko jih potrebuješ, obenem pa se z njimi niti ne moreš več pogajati za ceno storitve. Ker pa jih kronično primanjkuje, jim tudi ni treba delati ob koncih tedna ipd. Tehniških kadrov primanjkuje - in če se v našem izobraževalnem sistemu ne bo kaj korenito spremenilo, bo v prihodnje še slabše. Vse to bo poslabšalo naš življenjski standard, saj si mnogi ne bodo mogli zgraditi hiše ali urediti drugih zadev, nujno potrebnih v hiši ali stanovanju. Tudi zaradi tega je na mestu pobuda farmacevtskega podjetja Lek, ki za zapolnitev svojih kadrovskih vrzeli vse bolj aktivno sodeluje s srednjimi šolami in univerzami. Podobno bodo morali razmišljati tudi v drugih podjetjih, saj avtomatizacija in robotizacija ne bosta rešili vseh kadrovskih izzivov. V nasprotnem primeru jih kmalu sploh več ne bo.