(KOMENTAR) Čas negotovosti in tveganj

V proračunskih dokumentih, ki jih je treba še v tem mesecu poslati v Bruselj, odhajajoča vlada ni predlagala novih ukrepov. Po pojasnilih ministra za finance Andreja Širclja je ravnala v skladu s preteklo prakso, ko so države pred volitvami oziroma ko so imele vlade, ki so opravljale tekoče posle, prav tako pripravile programe, v katerih niso opredelile prihodnjih ukrepov.

Minister je s tem priznal, da za zavlačevanje s sprejemom omenjenih dokumentov in seznanitvijo s spomladansko gospodarsko napovedjo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ni bilo utemeljenih razlogov. To je še posebej nesprejemljivo, saj je vlada z odločitvijo, da bo proračunske dokumente sprejela po volitvah, po razlagi fiskalnega sveta kršila domačo in evropsko zakonodajo.

Ne glede na to ima prihajajoča, Golobova vlada na voljo možnost, da dokumente, ki so že na poti na fiskalni svet in Evropsko komisijo v Bruselj, dopolni v skladu s svojimi prioritetami. Pri teh dopolnitvah bo vsekakor morala upoštevati negotove geopolitične razmere, ki izhajajo iz vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji, vse več je tudi opozoril, da se v jeseni utegne spet vrniti epidemija. Da nanjo nikakor ni mogoče pozabiti, nas opozarja dogajanje na Kitajskem, kjer se je v jeseni leta 2019 tudi začela.

Ob tem, ko je ukrepe prepustila svoji naslednici, je odhajajoča vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila vrsto projektov, ki so s tem dobili pravico do financiranja z denarjem in proračuna. Prav bi bilo, da bi tudi odločitev o tem prepustila svoji naslednici. Čeprav so volitve mimo, je gotovo dodala predvsem projekte, ki so v korist "klienteli" sedanjih vladnih strank. To pa nikakor ne pomeni, da bo prihajajoča vlada na svojo "klientelo" povsem pozabila.

A državljane zdaj bolj kot to, katere dodatne ceste bo država financirala z denarjem iz proračuna, skrbi inflacija. Ne glede na to, da denarno politiko za države z evrom med katerimi je tudi Slovenija, vodi Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu, bo inflacija eden od problemov, s katerimi se bo nova vlada morala najprej soočiti. Po napovedi urada Umar bo inflacija v Sloveniji letos trikrat višja od priporočene vrednosti ECB, ki je okrog dva odstotka. Na to raven naj bi se spet vrnila šele leta 2024. Visoka inflacija ne prinaša le padanja kupne moči in razvrednotenja prihrankov prebivalcev, ampak tudi kup negotovosti za gospodarstvo.

Možnosti za podpore socialno šibkim prebivalcem in najbolj prizadetim gospodarskim panogam s sredstvi iz proračuna bodo odvisne tudi od odločitve Bruslja, ali bo letos še veljala klavzula, ki vladam dovoljuje odstop od pravil pakta stabilnosti in rasti. V tem paktu je predpisana najvišja dovoljena meja za javnofinančni primanjkljaj pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP.

Trditve odhajajoče vlade, da je Slovenija med članicami, kjer sta oba kazalnika pod povprečjem EU, nikakor niso razlog za brezskrbnost. Še posebej, ker je dolg države v zadnjih dveh letih povečala za 7,1 milijarde evrov na 38,8 milijarde evrov.