(KOMENTAR) Gaza in vata

Svet si je oddahnil, da je posrednikom v Katarju uspelo podaljšati prekinitev ognja v Gazi za dva dni. To daje upanje, da bi Izrael in Hamas v tem podaljšku sprva le štiridnevnega dogovora lahko krenila na pot trajnega premirja. Ki bi mu morala slediti mirovna konferenca in nekje v prihodnosti morda rešitev za mir na Bližnjem vzhodu s priznanjem dveh držav, Izraela in Palestine.Toda glede na brutalnost spopada je treba biti z optimizmom skrajno previden. V Hamasovem terorističnem napadu na Izrael 7. oktobra je bilo samo ta dan ubitih 1200 večinoma civilistov. V silovitem, apokaliptičnem odgovoru je Izrael petdeset dni maščevalno ravnal Gazo z zemljo, ne ozirajoč se na šole, bolnišnice, begunske centre, celo poslopja pod okriljem ZN. Kaj šele na žrtve med otroki, pobil jih je več kot 6000, na ženske, ubitih več kot 4000, na zdravstvene delavce, na sodelavce OZN, ubitih je več kot sto, na novinarje ... Slednjih je po podatkih Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) ubitih 57, namreč: 50 palestinskih, štirje izraelski in trije libanonski. Nič nismo slišali, da bi izraelska vojska pri tem osvobodila enega samega talca.Zato bi bilo nujno treba sprožiti preiskavo o storjenih vojnih zločinih. No, Hamas je v EU in ZDA prepoznan kot teroristična organizacija. Pri Izraelu, kljub njegovemu ravnanju s Palestinci, na katerih so že pred to vojno preizkušali orwellovske metode nadzora in jih ločevali z apartheidno politiko, pa z zahoda - ko celo uslužbenci ZN govorijo o genocidnih ciljih ofenzive - slišimo prizanesljive ocene. Čeprav so vse ceste v Gazi praktično okrvavljene, se Izraela lotevajo z vatirano paličico. Še več. Nemški kancler Olaf Scholz je Izrael v jeku njegovega najhujšega vojaškega izživljanja celo imenoval za "delujočo demokracijo". Vsi pa so ponavljali, da se ima Izrael pravico braniti in mnogi so ga raje pozabili tudi spomniti, da le v sorazmerni meri.Zanimivo je, da zahodnjaki, predvsem iz EU, ki so Ukrajino že povabili k članstvu, kljub temu, da je žrtev ruske agresije, nihče ne imenuje za "delujočo demokracijo". Obratno. Bruselj od Kijeva nenehno zahteva reforme, boj proti korupciji in podobno. Enako od držav Zahodnega Balkana, čeprav niti niso v vojni. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je že pred vojno spodkopaval postulate demokracije, denimo načelo delitve oblasti, ko je kljub množičnim demonstracijam rojakov sodstvo podrejal svoji eksekutivi.Zato smo upravičeno črnogledi. Pa vendar je nepoboljšljivim optimistom videti okno priložnosti. V četrtek bi vseeno lahko bila prekinitev ognja še podaljšana. Vsak naslednji dan bi Hamas izpuščal preostale talce v zameno za palestinske najstnike in ženske iz izraelskih zaporov. Ko bi izpustil vse, bi Netanjahuju izbil pomemben argument za nadaljevanje vojne: osvoboditev talcev. Ne bi pa bil uresničen še en od njegovih ciljev: uničenje Hamasa. Tu bi morali na sceno stopiti zahodnjaki, predvsem ZDA. Ameriški državni sekretar Anthony Blinken bi morda edini mogel prepričati Netanjahuja, naj ne nadaljuje vojne. To pa zavoljo pragmatizma in širše slike. Naslednje leto so v ZDA predsedniške volitve. Demokrati bi radi ostali v Beli hiši. S postaranim Joem Bidenom težje, z Blinknom, ki bi Bližnjemu vzhodu vsilil mir, verjetno precej lažje.

(KOMENTAR) Gaza in vata

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano