(KOMENTAR) Nespodbudne razlike

Od tega, kako dobre ali slabe plače imamo, je odvisno, kako bomo živeli po upokojitvi, če bo naš edini ali prevladujoči dohodek na stara leta pokojnina. Minimalna plača ali celo nižja, za katero še vedno dela veliko (preveč) zaposlenih, pomeni tudi minimalno oziroma zagotovljeno pokojnino. A do slednje boste upravičeni le, če boste ob odhodu v pokoj imeli 40 let pokojninske dobe.

Zagotovljena pokojnina je bila uvedena leta 2017 zaradi preprostega razloga, ker je bilo nerazumno, da nekdo, ki je delal 40 let, čeprav za nizko plačo, dobi pokojnino, ki je nižja od socialne pomoči - varstvenega dodatka. A med prejemniki zagotovljene pokojnine, ki jih je bilo konec lanskega decembra okrog 86 tisoč od 638 tisoč vseh upokojencev, so na žalost danes tudi mnogi, ki niso prejemali zgolj minimalnega plačila. Izračuni namreč kažejo, da bi za pokojnino 744 evrov, kolikor zdaj znaša zagotovljena pokojnina, morali imeti vsaj 1700 evrov bruto plače. To pa je veliko več od minimalne plače, ki od januarja znaša 1253 evrov bruto. Če zagotovljene pokojnine torej ne bi bilo, bi nekdo, ki je 40 let delal za minimalno plačo, prejel dejansko le 561 evrov pokojnine. Okrog 183 evrov manj kot zdaj, ko je upravičen do zagotovljene pokojnine. In tudi 123 evrov manj kot trenutno znaša cenzus za varstveni dodatek, do katerega je upravičen posameznik. 

Tudi če delate za povprečno slovensko plačo, ne morete računati na pokojnino, višjo od tisoč evrov. Vzemimo zadnji statistični podatek, za leto 2022, ko je bila povprečna slovenska plača 2023 evrov bruto, preračunano bi dobil tak upokojenec 953 evrov pokojnine, kar je dobrih 200 evrov več, kot znaša zagotovljena pokojnina. Pri izračunu pa je že upoštevana tudi letošnja januarska uskladitev, ki je bila občutno višja - 8,2 odstotka.

Sicer pa so se pokojnine od leta 2019 zvišale za dobrih 30 odstotkov. Kaj pa plače? V povprečju tudi za približno toliko, z izjemo minimalne, ki je rasla hitreje, kar mnoge skrbi, ker prihaja do uravnilovke oziroma premajhnih razlik med plačami in s tem med pokojninami. Ker okoli 60 odstotkov zaposlenih prejema plačo, ki je nižja od povprečne slovenske plače, to namreč tudi pomeni, da bo v prihodnje vse več "zagotovljenih upokojencev", razlike med plačo in pokojnino pa ne bodo več spodbuda za delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Navkljub temu, da tri leta po 40 letih pokojninske dobe ob plači prinašajo še 40 oziroma 20 odstotkov bodoče pokojnine in dodatne, višje odstotke pri odmeri pokojnine. A te spodbude so bolj ali manj zanimive in uresničljive le za peščico zaposlenih, predvsem tiste, ki že tako opravljajo bolje plačana dela in si tudi lahko obetajo višje pokojnine. Manj verjetno pa je, da bodo z odhodom v pokoj odlašali vsi tisti z minimalno plačo, pa čeprav si po treh letih dela več lahko obetajo 14 odstotkov višje pokojnine. Mnogi med njimi, ki opravljajo fizično zahtevna dela, že tako komaj skrpajo 40 let.