(KOMENTAR) Ni za staro šaro

V času, ko vse več ljudi v državi opaža, da podjetij, ki so bila včasih steber gospodarstva, tako rekoč nimamo več, ker so jih v glavnem domači tajkuni in tuji finančni skladi izčrpali, je pomembno slišati, da delavsko lastništvo oziroma lastništvo zaposlenih ni za staro šaro. Pomembno je slišati, da to lastništvo ni nekaj, česar v sodobnem kapitalizmu ne poznamo. Pomembno je slišati, da ga poznajo tudi v Veliki Britaniji in ZDA, od koder se je po letu 2000 v kontinentalno Evropo in tudi v Slovenijo razširil finančni kapitalizem, v katerem kot lastniki kraljujejo delničarji. To so v glavnem različni finančni skladi, katerih edini cilj je vedno večji dobiček.

Prav ta cilj je glavni razlog, da so v Sloveniji propadla podjetja, ki so bila včasih steber gospodarstva. Lastništvo zaposlenih je zato prav gotovo ena od rešitev, da se to v prihodnjih desetih letih, ko se bodo njihovi lastniki upokojili, ne bo zgodilo številnim uspešnim družinskim podjetjem. Med pomembnimi razlogi, da ima v Sloveniji marsikdo zadržke glede lastništva zaposlenih, je privatizacija družbenega premoženja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Izvedena je bila zelo netransparentno, ljudi o njej nihče ni ustrezno informiral. Izvedena je bila na način, ki je omogočil legalno krajo - z njo so zaslužili peščica domačih tajkunov in različni tuji finančni skladi, ki so jih kupovali za drobiž, iz njih pa potem pobrali milijone evrov.

Zaposleni milijonov evrov, da bi odkupovali podjetja, nimajo. V Veliki Britaniji in ZDA so zato lastniki prek zadrug. Slovenska vlada je poleti sprejela izhodišča za pripravo zakona o lastniški zadrugi delavcev oziroma zakona ESOP. Na ministrstvu za solidarno prihodnost razlagajo, da so se pri pripravi izhodišč opirali na zakonodajo v tujini. V ZDA imajo tak zakon že od leta 1974, v Veliki Britaniji od leta 2014.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so poleti napovedali, da bodo predlog zakona ESOP v jeseni poslali v javno obravnavo in ga uskladili v koaliciji, njegovo sprejetje pa so napovedali konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Če se ne bodo podvizali, se lahko zgodi, da bo ostal v predalih. V podjetjih, kjer bodo delavci želeli postati lastniki, se bodo še naprej morali znajti po svoje. Še večja verjetnost je, da bodo na koncu postali njihovi lastniki tujci in se bo tako delež podjetij v domači lasti še dodatno zmanjšal.

Pri odločanju delavcev za odkup lastniških deležev v podjetjih so poleg urejene zakonodaje za nakupe deležev pomembne tudi davčne spodbude. V ZDA imajo za tovrstne odkupe uzakonjene davčne spodbude že od leta 1990, v Veliki Britaniji od leta 2020. Slovenska vlada želi z davčnimi spremembami, ki jih je potrdila in poslala v državni zbor s ciljem, da bodo uveljavljene z letom 2025, nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži olajšati. Da bi vzpostavila sistem, ki bi bil spodbuda predvsem za mlade, da bi se odločali vstopiti v lastništvo podjetij, v katerih so zaposleni, jo čaka še precej dela.