(KOMENTAR) Optimizem brez podlage

Domače in tuje institucije, med katerimi je tudi Banka Slovenije, javnosti redno predstavljajo svoje gospodarske napovedi. Včasih, ko so bile razmere v Sloveniji, Evropi in na globalni ravni bolj stabilne, sta zadostovali spomladanska in jesenska gospodarska napoved. Od prejšnje finančne in gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, objavljajo še vmesne napovedi, ker so gospodarske in geopolitične razmere čedalje bolj negotove in zaostrene.

Sedanji boljši kazalniki za Slovenijo kot za območje z evrom niso nujno razlog za veselje in optimizem. Ker je za slovensko gospodarstvo najpomembnejši trg Nemčija, je treba vedno imeti pred očmi, kaj se dogaja v tej državi. Nemčija je tudi največje gospodarstvo v območju z evrom in EU. Vse bolj očitno je, da njenemu gospodarstvu kljub objavam analitikov, da se razmere izboljšujejo, ne gre najbolje. Podjetja skrbi predvsem oskrba z energenti po cenah, ki jim bodo zagotavljale konkurenčnost na globalnem trgu. Uspešnost nemškega gospodarstva namreč temelji na izvozu. To, da je nemško gospodarstvo v težavah, so sicer previdno prisiljeni priznati celo predstavniki vlade. Posledično vlada pesimizem tudi v EU in območju z evrom, katerega del je tudi Slovenija.

Ta pesimizem se odraža v odločitvi sveta Evropske centralne banke (ECB), da po devetih mesecih zniža ključne obrestne mere. Do zdaj je tovrstne odločitve najprej sprejela ameriška centralna banka Federal Reserve (FED), ECB ji je skupaj s preostalimi zahodnimi centralnimi bankami čez nekaj časa sledila. Tokrat pa FED z odločitvijo še čaka. To si lahko privošči, ker je gospodarstvo ZDA v boljši kondiciji kot v EU in območju z evrom.

Poleg tega imajo v ZDA podjetja v primerjavi z evropskimi na voljo neprimerno višje državne subvencije (ameriška država jih velikodušno ponuja tudi evropskim podjetjem, ki se odločijo preseliti proizvodnjo čez Atlantik) in občutno cenejše energente. Ker EU nima več socialnega tržnega gospodarstva in so lastniki podjetij postali v veliki večini ameriški finančni skladi, se ključna industrija postopno seli iz Evrope tja. V ZDA je zdaj pač mogoče lažje in hitreje ustvariti vsako leto rekordne dobičke. To pa je edino, kar zanima trgovce z novci.

ECB skuša to selitev vsaj malce zaustaviti z zniževanjem ključnih obrestnih mer. S tem ceni denar, ki ga podjetja potrebujejo za vlaganja in razvoj. Veliko manevrskega prostora za ukrepanje, da bi preprečila recesijo, ECB, ki vodi denarno politiko v območju z evrom, ni več ostalo.

Analitiki domačih in tujih institucij v svojih napovedih tega ljudem tako naravnost ne povedo, ker v skladu s svojim poslanstvom skušajo biti čim bolj pozitivni, da ne bi povzročali dodatnih skrbi, ki se hitro lahko prelevijo v paniko. Njihove napovedi postanejo črne šele, ko je gospodarstvo že v umetni komi. Kako daleč je EU in območje z evrom pred recesijo, kako globok bo padec gospodarske aktivnosti, ne odločajo analitiki, ampak trgovci z novci kot lastniki ključnih podjetij. Razlogov za optimizem tudi za slovensko gospodarstvo kljub spodbudnim napovedim tako ni prav veliko.