Pa začnimo s tistimi najvišjimi plačami. Stavka (zobo)zdravnikov se počasi preveša v drugi mesec, ob tem pa (zobo)zdravniki stavko še zaostrujejo. Očitno so se navadili različnih (tudi covidnih) dodatkov, pa dela v javnem in zasebnem zdravstvu, tako da državljan dobi občutek, da so izgubili stik z realnostjo ter jim gre predvsem za plače in manj za pacienta. V času epidemije so se tako privadili dvojnih, trojnih plač, a pozabili, da zdravstveni sistem ob nepreglednih naročilih, pa tudi plačnih sistemih, vse bolj tone v izgubah. Nedavna odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja problema ni rešila, prej obratno.
Iz zapisanega je povsem razumeti, da je Monika Ažman, državna svetnica in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, podvomila o timskem delu in skrbi za sočloveka pri nekaterih (zobo)zdravnikih. Da je morebiti imela prav, kažejo njihovi ostri odzivi. Nikoli ne bom pozabil izjave ene od zdravnic na ljubljanskem onkološkem inštitutu, očitno goreče podpornice in članice sindikata Fides, ki je žugala, kako bodo še zaostrili stavko, če jim vlada Roberta Goloba ne ustreže. Pred očmi sem imel na tisoče onkoloških bolnikov, med katerimi so mnogi izgubili upanje, da bodo še dolgo živi, in kako jim ta dobro plačana in arogantna zdravnica odreka pomoč. Ob tem, da v anketah nad 80 odstotkov državljanov ne podpira (zobo)zdravniške stavke. Na srečo pa se mi je v spomin utrnil tudi 80-letni zdravnik iz Vuzenice, ki ob slabo plačanem njegovem zdravstvenem osebju še pomisli ne na to, da bi zahteval višjo plačo zase.
Zaposlitev v javnem sektorju je vse bolj zaželena kot varna in vse bolje plačana
Zdaj pa k bistveno slabše plačanim prodajalcem v trgovinah. Tudi oni so med epidemijo delali v težkih razmerah, mnogi celo brez zaščitne opreme in z mizernimi covid dodatki. Še danes imajo nekateri med njimi osnovno plačo pod minimalno, verjetno se takšni najdejo tudi v zdravstvenem sistemu. Pri trgovcih so določene grožnje s stavko zalegle, sploh v primeru Tuša, in plače prodajalcev bodo letos višje. Se je pa treba zavedati, da so njihovi delodajalci zasebniki, ki hočejo in morajo pod črto imeti dobiček.
Tega zavedanja je pri nekaterih v javnem sektorju, sploh pri (zobo)zdravnikih bistveno manj. Slednjim je očitno vseeno, ali so lani državo prizadele katastrofalne poplave z večmilijardno škodo, pa tudi, če vedno večjo luknjo v zdravstvenem sistemu država krpa iz proračuna in z vedno novim zadolževanjem. Tudi v tem trenutku se pri državljanih z ljudsko obveznico zadolžuje še za četrt milijarde evrov. Morda bi se (zobo)zdravniki bolj kot z opravičilom Ažmanove morali ukvarjati s premislekom o vsebini njene izjave. Je pa še nekaj res, da z rastjo minimalnih plač, to naj bi prejemalo že skoraj 100 tisoč zaposlenih v Sloveniji, in pa plač v javnem sektorju, plače mnogih v zasebnem sektorju temu ne sledijo, zato je uravnilovka med plačami vse večja, pa tudi zaposlitev v javnem sektorju vse bolj zaželena, saj je precej varna in v zadnjem obdobju vse bolje plačana.