(KOMENTAR) Predsedniška funkcija je v teh okoliščinah bolj pomembna, kot je morda bila kdaj prej

Nataša Pirc Musar bo 23. decembra na položaju predsednika republike zamenjala Boruta Pahorja. Da bo prva ženska na tej poziciji v državi, stari dobra tri desetletja, ni nepomembno ne v simbolnem ne v realpolitičnem smislu, a v resnici je bolj ključna vsebina, s katero bo pravnica po poklicu napolnila (po delokrogu omejeno) predsedniško funkcijo. Njena napoved, da bo drugačna od Pahorja, je bila skozi kampanjo odločna, toda dejanja bodo tista, ki bodo štela. Nataša Pirc Musar v slovenskem javnem življenju ni nepopisan list papirja. Četudi je predsedniška kampanja njen prvi tovrstni izlet v politiko, ne moremo reči, da njen politični profil ni (bil) prepoznaven. Leva sredina tako ob izvršni veji oblasti in parlamentu ohranja primat tudi v predsedniški palači.V dolgi kampanji - vanjo je vstopila prva - je uspela nevtralizirati padce, ki so se ji zgodili, odbiti napad znotraj "svojega političnega tabora" in v finišu v dovoljšni meri mobilizirati volilno telo v sredini in levo od nje, da je premagala Anžeta Logarja. Čeprav so imeli mnogi tudi na politični levici težave z njo in njenim karakterjem, preteklostjo, z njenim domnevnim elitizmom in težavami pri pojasnjevanju družinskih davčnih operacij. Mnogi je niso vzeli povsem za "svojo", a stava leve sredine na antijanša moment tudi ob pomanjkanju drugih političnih idej in konceptov ostaja dovolj potentna in delujoča. Razplet drugega kroga predsedniške tekme na koncu ni šel v fotofiniš in je potrdil siceršnja razmerja med levico in desnico v teh krajih. Desnici in SDS se stava na Logarja ni izšla, čeprav za nekdanjega zunanjega ministra lahko ugotovimo, da je bil konkurenčen kandidat. Strategija Nataše Pirc Musar, da je po polčasu uspela bolj izpostaviti razlike do protikandidata in Logarjev sprenevedajoči odnos do SDS, njegovo izgubo spomina posebej na zadnjo Janševo vlado, je delovala. Logar ni prvi človek iz ozvezdja SDS in na desnici, ki je uspel pokazati in pridobiti politični kapital, ki bi se ga dalo unovčiti, a doslej nikomur ni uspelo v resnici ogroziti popolnega primata Janeza Janše. Politična prihodnost Logarja in njegov domet tako ostajata eno od osrednjih povolilnih, notranjepolitičnih vprašanj.Predsedniške volitve, s katerimi smo po Kučanu, Drnovšku, Türku in Pahorju dobili novo predsedniško figuro, sovpadajo z zdaj že nekaj časa trajajočim zaostrovanjem, radikalizacijo družbenih in medčloveških odnosov, prestreljenih s sovražnostmi raznih vrst, stopnjujeta se politična polarizacija in tabloidizacija. Nevaren in zapleten je današnji čas, pri čemer je vojna v Ukrajini le nam najbližji poligon preurejanja geopolitičnih razmerij in sveta, ki smo ga poznali. Demokracija v globalnem smislu je na udaru koalicije avtoritarcev, demagogov, populistov, ves čas tudi korporativnih interesov, ki želijo zaobiti skupno dobro. Ta okvir že sam po sebi predsednici, ki prihaja konec meseca decembra, v roke polaga rokovnik temeljnih nalog in dolžnosti, ki presegajo črkobralsko razumevanje pristojnosti. Predsedniška funkcija je v teh okoliščinah bolj pomembna, kot je morda bila kdaj prej. Odgovornost Nataše Pirc Musar je velika. Zato pričakujemo in zahtevamo dovolj odločnosti, poguma onkraj dnevnopolitičnih kalkulacij, avtonomije od (ne)formalnih centrov moči. Predsednica mora biti med prvimi v prvi vrsti institucij, ki morajo braniti tisto, na čemer je utemeljena mlada slovenska država in ne nazadnje povojna Evropa. Predsedniška odgovornost v nevarnem, zapletenem času

(KOMENTAR) Predsedniška funkcija je v teh okoliščinah bolj pomembna, kot je morda bila kdaj prej

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano